Kardij in artičoke za zdrava jetra

Kaj so jetra? Niso romantična kot srce, niti skrivnostna kot možgani, so pa enkratna in samosvoja. So osrednji telesni kemik ter rezervoar in center za nadzor telesnega goriva in strupov v telesu. So izredno močan organ, žleza, ki je sposobna obnavljati svoje poškodovane celice. V nekaterih primerih raka so pacientom odstranili do 90 odstotkov jeter, a so se v nekaj mesecih obnovila do normalne velikosti.

Odpri galerijo

Jetra so pravcati kemični laboratorij telesa in opravljajo približno 1000 različnih nalog. Mednje sodi presnova ogljikovih hidratov. Pri tem iz glukoze nastaja glikogen, iz njega pa se tudi sprošča glikoza, iz presežka ogljikovih hidratov pa se tvori maščoba, če je seveda ne porabimo med delom ali športom.

Druga naloga je presnova lipidov (maščob), kar pomeni sinteza in razgradnja fosfolipidov in holesterola. Tu je tudi sinteza globulinov za transport lipidov oz. maščob.

Razgrajevanje in odstranjevanje snovi

Sledi razgrajevanje in odstranjevanje snovi. Prvič: razgrajevanje inzulina, glukagona, tiroksina, kortizola, estrogena in progesterona, drugič: odstranjevanje potrošenih rdečih krvničk. Jetra so poglavitni odstranjevalec strupov iz telesa. Prav tako jetra zagotovijo shranjevanje železa, kalija in bakra, ogljikovih hidratov v obliki glikogena ter vitaminov topnih v maščobah A, E, D, K in B 12. Po drugi strani tudi strupov, ki se kopičijo v maščobi.

Ena pomembnejših nalog je nastajanje in razgradnja neesencialnih aminokislin. Od 22 različnih aminokislin, ki jih telo potrebuje, se jih v jetrih sintetizira 12. Aminokisline, ki jih telo trenutno ne potrebuje, v jetrih razgradi in porabi kot energijo ali pa jih naloži v skladišče kot energijsko zalogo.

V jetrih poteka sinteza vitamina A, holesterola, žolčnih soli, sinteza plazemskih beljakovin in žolčnih barvil, sinteza sečnine iz aminoksilin, glukoze iz mlečne kisline in fibrinogena za strjevanje krvi. Jetra so shramba za bazične snovi, ki skrbijo za kislo-bazično ravnovesje.

Bazični žolč

Jetra proizvajajo žolč, ki se shranjuje v žolčniku za primer večje potrebe ob preobilici maščob. Naloga žolča, ki mora biti bazičen, je nevtralizacija kislih strupov. V primeru prenizke bazičnosti ali celo kislosti se žolč v toksični obliki izlije v tanko črevo. Tak potem tam ne more opraviti svoje naloge, marveč dopusti, da se v kri ponovno absorbira del strupov. Bazični ali alkalni žolč je združljiv z vsako hrano in ne povzroča nikakršnih težav, marveč omogoča normalne presnovne procese.

Za bazični žolč jetra potrebujejo organski natrij iz rastlin z bazičnim ostankom. Rastline so velik vir organsko vezanega natrija, večji kot lahko natrija dobimo iz mesa; natrij iz navadne soli je lažje dostopen, a nima enake funkcije v jetrih. Poleg natrija so pomembni še drugi minerali: kalij, kalcij in magnezij, ki tvorijo osnovo za bazično delovanje jeter in s tem za presnovo ogljikovih hidratov.

Zelo dragoceni za jetra so artičoke in kardij

Kardij (lat.: Cynara cardunculus) lepo cveti z osatu ali bodeči neži podobnimi škrlatnimi cvetovi, ki se razvijejo iz odebeljenih popkov. Kardij raste do konca leta.

Artičoke so potrjeno poznali in gojili že Rimljani ter jih šteli za afrodizijak. Prebrala sem domnevo, naj bi bil kardij še starejša in samonikla rastlina, medtem ko naj bi bile artičoke samo gojene. To potrjuje tudi latinsko ime za artičoke Cynara scolymus. Šele stoletja pozneje naj bi z izborom in selekcijo začeli gojiti artičoke, kot jih poznamo danes.

Naj bo zgodovina kardija, menda so mu pri nas nekoč rekli tudi bodež, in artičok pisana premočrtno ali navzkrižno, eno je gotovo: obe sorodni rastlini sta za človeka pomembni predvsem zaradi svojih grenčin.

Najpomembnejša grenčina je cinarin. Ta pospešuje nastajanje in pretok žolča, kot antioksidant močno ščiti jetra, pomaga uravnavati holesterol in trigliceride v krvi in jetrih.

Cinarin preprečuje žolčne kamne

Cinarin v artičokah in kardiju preprečuje nastajanje žolčnih kamnov in okrepi regeneracijo jetrnega tkiva. Kdor pa že ima žolčne kamne, naj se pogovori z zdravnikom, saj cinarin spodbudi nastanek novih količin žolča. Artičoke in kardij vsebujejo tudi druge grenčine in antioksidante, med njimi kvercetin, rutin, antociane, luteolin, silimarin, klorogensko in galno kislino. Vsi ti antioksidanti preprečujejo degenerativne poškodbe celic in preprečujejo morebitne hude bolezni, ki bi sicer nastale.

Artičoke s kozjim sirom

Očiščene artičoke (glavica na osebo), nadevane s peteršiljem, drobtinami in česnom in skuhamo v osoljeni vodi z limono in oljčnim oljem. Še preden so povsem skuhane, nekako na tričetrt, jih potresemo še s kozjim sirom in parmezanom in pečemo v pečici pri 200 stopinjah Celzija še približno 15 minut.

Artičoke z belim vinom

Artičoke skuhamo v loncu v osoljeni vodi, ki smo ji dodali limonin sok. V ponev damo 1 dcl vina in to zavremo, da do polovice izpari; nato zmanjšamo ogenj in dodamo maslo, primešamo še parmezan in limonin sok. V tej omaki namakamo artičokine liste.

Kardij v pivskem testu z mandljevo omako

Kardij, uporabimo stebla, ki jih olupimo, podobno kot rabarbaro, blanširamo v osoljeni vodi, odcedimo in ohladimo. Posebej pripravimo pivsko testo, vanj pomakamo koščke kardija in jih ocvremo v dobrem olju z visoko vsebnostjo enkrat nenasičene maščobne kisline, posebej prirejeno za cvrenje. Preverite etiketo olja!

Posebej pripravimo omako: mandlje namočimo v vodi, da odstopi kožica, jih zmeljemo, dodamo peteršilj, sladko smetano ter malo soli in zelišč po želji. V to omako namakamo koščke ocvrtega kardija.

Skupna značilnost vseh grenčin je, da spodbujajo tudi izločanje prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Posledično se poveča peristaltika, ali ritmično gibanje črevesja, zato je prebava bolj učinkovita, saj se čas delovanja prebavnih sokov pri tem ne skrajša.

Prebavila imajo torej dovolj časa za temeljito predelavo hrane. Posredno grenčine pomagajo lenemu črevesju, odpravljajo zaprtost in posledice, ki so vidne na koži. Zato na zahodu po obilni jedi radi spijejo šilce pijače cynar iz artičoke, ki pomaga proti bolečinam v osrednjem delu trebuha in ublaži simptome razdražljivega črevesja.

Grenčine vplivajo tudi na izločanje v telesu in iz njega. Tako pospešujejo izločanja žolča za lažje prebavljanje maščob ter izločanje seča, s čemer čistijo ledvice, odstranjujejo strupene snovi iz jeter; iz sklepov pa odplavljajo sečno kislino in zato preprečujejo putiko.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala s snaho Petro Jakob Merljak.

Nekateri antioksidanti v artičokah in kardiju so slabo topni v vodi, zato jih je potrebno kombinirati z maščobo.

---