Kako pomagati ob celiakiji in laktozni intoleranci

V uredništvu smo zelo veseli, če nam pišete. Vsak vaš odziv pomeni, da se vas je pisanje dotaknilo, mi pa smo uresničili kanček poslanstva Primorskih novic, da so sredi življenja.

Tokrat sprašujete o težavah, ki jih ni dobro imeti. Njihova vse pogostejša pojavnost kaže, da smo porušili ravnovesje v naravi in naravo v nas. Dozdeva se mi, da je tudi medicina čedalje bolj nemočna, saj je vse več alergij na sodobna živila. Morda je čas, da začnemo kot družba razmišljati, kako naprej, ali kako se vrniti v naročje narave, kako spet pridelovati zdravo hrano po zakonih narave, jo zdravo pripraviti in zaužiti.

Težave s hrano

Zvesta bralka Darja je zapisala, da so pri njenem 30-letnem sorodniku “pred kratkim ugotovili celiakijo in netoleranco na laktozo. Ob tem se mu pojavljajo hude črevesne težave še ob določenih kombinacijah hrane, ki naj sicer ne bi bile problematične in pri uživanju surovega sadja ali zelenjave. Je tudi zelo utrujen. Hrano si kuha sam in ta je zelo enolična.” Sama se sprašuje, kaj naj jé, da bo prejel vitamine in vse, kar je nujno za zdravje in normalno delovanje.

Res je težko, da ne rečem nemogoče, če bi dosledno upoštevali spisek vseh omejitev, ki mu jih predpisujejo. Ne bom se spuščala na področje medicine, ki zdravi bolezen po svojih načelih. Toda po načelih zdravega prehranjevanja ni mogoče doseči zdravja in v njem obstati z izločevanjem in siromašenjem vnosa hranilnih snovi. Za zdravje moramo dobiti celo paleto hranilnih snovi, od beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, prek ogljikovih hidratov, dobrih maščob in vlaknin do naravnih vitaminov in mineralov v sadju in zelenjavi. In seveda zaščitnih snovi.

Pri Darjinem sorodniku se težave obeh bolezni seštevajo, prepletajo in podpirajo druga drugo. Zato ni mogoče določiti vrstnega reda, kaj je treba najprej storiti in kaj lahko počaka, kaj je vzrok in kaj samo posledica.

Za celiakijo velja, da ogroža tretjino belcev; druge rase so manj prizadete. Na srečo se bolezen ne razvije pri vseh, ki imajo predispozicijo zanjo.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala s snaho Petro Jakob Merljak.

Celiakija

Celiakija je huda preobčutljivost oziroma alergija na žitno beljakovino gluten; njena frakcija polipetid gliadin deluje toksično na sluznico tankega črevesja. Gluten je v vodi netopen beljakovinski del pšenice in drugih krušnih žit (rž, oves in ječmen), vsebuje še nekaj maščob in ogljikovih hidratov iz vrst pentozanov. Slednji vežejo zelo veliko vode, testo je zato mehkejše. Ajda in žita brez glutena te sposobnosti nimajo.

Za celiakijo ni zdravila, zato so prizadeti prisiljeni v strogo dieto brez glutena, ki ga ne sme biti niti v sledovih. Namesto kruha iz žit smejo uživati riž in izdelke iz njega, potem koruzo, ajdo in krompir, fižol in rožiče. Na prvi pogled nič hudega, saj je mogoče namesto pšeničnega jesti ajdov ali koruzni kruh in razmeroma enostavno doseči uravnotežen obrok. Zaplete se, ker je pšenična moka skrita v številnih izdelkih, od lahkih živil, instant jedi in juh ..., ponekod kot gostilo, drugod zamenjava za sladkor ali maščobo, kot polnilo za večjo maso in podobno. Preostane nam omejen izbor primarnih živil in izogibanje vsem industrijskim živilskim izdelkom, pa čeprav so še tako privlačni za oko.

Laktozna intoleranca

Druga presnovna motnja, ki jo ima Darjin sorodnik, je laktozna intoleranca. Pri njej organizem ne ustvarja dovolj ali sploh nič encima laktaze. Brez tega encima pa ni mogoče razgraditi mlečnega sladkorja - laktoze. Če potem take na pol ali povsem nerazgrajene mlečne beljakovine preidejo v kri, povzročijo burno alergijsko reakcijo.

Tudi na življenje z laktozno intoleranco se je mogoče navaditi in nanjo prilagoditi. Dobro je vedeti, da bolniki z njo lahko uživajo celo vse fermentirane mlečne izdelke, na primer jogurte, kefir, kislo mleko, in kisavo (fermentirano sirotko). Bolniki pa imajo prav tako veliko nevšečnosti z industrijskimi živilskimi proizvodi, saj mnogi vsebujejo mleko, smetano ali maslo.

Kaj svetovati?

V našem primeru je zadeva zapletena, saj obe alergiji močno zmanjšata izbor ustreznih živil. Zaradi celiakije izginjajo resice v sluznici tankega črevesja, zato se okrni sposobnost absorbcije hranilnih snovi prek črevesne stene tankega črevesja; spremljajoči simptomi, kot so driske, napenjanje in črevesna slabost, so pravzaprav logična posledica.

Zaradi manjše absorbcije ima prizadeti hudo pomanjkanje vitaminov, mineralov, mikroelementov in vseh drugih sestavin hrane. Tanko črevo je namreč osrednji del, kjer poteka prebava in prevzem hranil, od ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, elektrolitov in vode.

Svetovala bi hrano z maščobnimi kislinami omega 3, plave ribe (sardele, skuše, losos), ali kar čisto ribje olje, zaščiteno v kapsulah. Prav tako bi pritrdila gospe Darji, da je smiselno jemati naravna prehranska dopolnila z naravnimi vitamini skupine B (tako imenovani B-kompleks). Prav tako bi svetovala energetsko bogato hrano z več ogljikovih hidratov brez glutena, torej takih, ki jih lahko uživa, potem probiotike ter esencialne in tudi nasičene maščobe.

S probiotiki bi morda lahko delno obnovili črevesno floro. Za to gospejin sorodnik potrebuje probiotične bakterije, ki jih dobi v probiotičnih jogurtih, v kislem mleku, kefirju, največ pa v kapsulah s probiotičnimi bakteriami; teh naj bo vsaj pet različnih vrst. Vendar mora biti pri dopolnilih zelo previden in se dobro prepričati, da nimajo niti sledi laktoze in glutena.

Maščobe imajo pri ljudeh s celiakijo pozitivno vlogo, predvsem nenasičene, in tudi nasičene, a samo tiste s kratkimi verigami. Maščobe zavlačujejo prebavo, kar pomeni, da bo imelo črevo več časa za prebavo in razgradnjo mlečnega sladkorja. Nenasičene esencialne maščobne kisline omega 3, omega 6 in omega 9 pa izboljšujejo prepustnost sluznice črevesja. To velja le pri delni odpovedi delovanja tankega črevesja, ob popolni pa bo težko najti rešitev, saj tak bolnik ne bo sposoben prenašati maščob.

Potrebna je previdnost, saj ni dobro, da bi pozabili na uravnoteženo prehrano!

Pri prebavi sodelujejo tudi encimi, ki jih pri takem bolniku nikakor ni dovolj. Največ jih lahko dobi iz temnozelene zelenjave, pa tudi, kar je navidez paradoksalno, iz mladih, še zelenih žit. Taka žita še ne vsebujejo glutena, marveč je v njih zelo veliko encimov. Priporočala bi tudi živila s cinkom, z vitamini B ter A in C. Veliko vlogo imajo tudi aminokisline kot gradniki celic: meso, zlasti konjsko in divjačina, drobnica in pašno govedo. Priporočljivo je uživati koruzne izdelke, riž, proso, krompir, sojo, meso, mleko, sadje, zelenjavo in jajca. Pri celiakiji je oteženo sprejemanje vitaminov K in skupine B ter kalcija, magnezija in železa. Dobro je preveriti kri, saj je slabokrvnost pogosta.

Gospa Darja tudi sprašuje o avstralski dieti Fodmap. V svoji osnovi je “medicinska”, izločevalna in govori o tem, česa se ne sme, ne kaj bi bilo dobro in koristno za telo; ravno nasprotno filozofiji prehranskega strokovnjaka, ki skuša poiskati svetle plati in rešitve. Fodmap ničesar ne rešuje, marveč le preprečuje simptome. Telo pa je vse bolj slabotno.

Omenila bi, da je pri seštevanju alergij, kakor je pri Darjinem sorodniku, težko karkoli zatrdno svetovati. Morda bo najbolje, če previdno poskusi kar sem predlagala, in se opazuje. Prepričana sem, da se bo marsikaj pozitivno izkazalo in to naj vključi v svojo prehrano ter jo premišljeno dopolni še z naravnimi prehranskimi dopolnili, da se bo kolikor mogoče približal uravnoteženemu obroku.

Gospe in gospodu Štefki in Francu Ciglar pa sporočam, da črna kumina lahko pomaga tudi proti depresiji. Lahko! Ni pa nujno, ker je vmes kar nekaj pogojev. O tem podrobnejše morda že v naslednji Soboti.

---