Kako bomo živeli v prihodnje?

Središče Nove Gorice je bilo že ob nastanku zasnovano kot mesto v parku. Zelenih površin v okolici sicer ne primanjkuje, a je sečnja dreves v strogem centru mesta in vse manj zelenja spodbudilo aktiviste ter Mestno občino Nova Gorica (MONG), da skupaj z občani razmislijo, ali zares živijo zeleno. Začeli so s pripravo Trajnostne urbane strategije, ki bo le s sodelovanjem vseh, ki želijo boljši jutri, ponudila konkretne rešitve za prihodnost.

Na delavnici Dišeči čevlji so otroci in odrasli s kiparko Ano Žerjal dišavnice sadili v ponošene čevlje. Foto: Ana Cukijati
Na delavnici Dišeči čevlji so otroci in odrasli s kiparko Ano Žerjal dišavnice sadili v ponošene čevlje. Foto: Ana Cukijati

Prvi korak, ki ga je MONG naredila na poti proti viziji bolj zelenega mesta, je letošnji program poletnih prireditev, ki so ga snovalci naslovili Stopimo skupaj, podnaslov GreenGo dogajanje pa označuje vse tiste dogodke, ki bodo poleg koncertov in letnega kina Novogoričane spodbujali k razmišljanju o bolj zeleni prihodnosti okolja, v katerem živijo. Tako se bodo v dobrih dveh mesecih, kolikor bo trajal program, zvrstile različne delavnice, okrogle mize in predavanja za vse generacije na temo trajnostne “zelene zgodbe”, k pisanju katere na MONG vabijo predvsem občane.

“Stopimo skupaj”

“Zgodbo kulturnega programa smo sčasoma v sodelovanju z ekipo Markacije in aktivnimi posamezniki, ki v mestu že sicer pišejo svoje zgodbe, dopolnili z zelenimi in trajnostnimi vsebinami, ki v prvi vrsti želijo osveščati, izobraževati in ponujati razmislek o tem, kako bomo živeli v prihodnje. Na razmišljanja, ki se sprožajo v mestu, se lepo navezuje tudi Trajnostna urbana strategija (TUS) za mestno območje, ki jo prav zdaj pripravljamo na mestni občini,” je povedal župan MONG Matej Arčon. “Trajnostno urbano strategijo predvidevajo programski dokumenti Republike Slovenije za obdobje nove finančne perspektive 2014-2020. Sprejeta strategija bo pomenila vstopnico za pridobitev sredstev iz te finančne perspektive za razvoj urbanih območij.” Z izvajanjem strategije želijo izboljšati konkurenčno vlogo mesta in kvaliteto življenja v njem. “Proces priprave strategije pa vključuje sodelovanje širše javnosti znotraj posameznih ciljnih skupin. Na ta način želimo priti do predlogov prebivalcev tega okolja, kako izboljšati življenje v mestu in širše v občini, saj se okolja med seboj prepletajo in povezujejo ter medsebojno vplivajo. Črpanje sredstev in priprava ustreznih projektov pa bo zelo odvisna od tega, koliko znanja, idej in angažiranosti bomo uspeli združiti in na ta način priti do dobrih rešitev. Brez sistematične in profesionalne priprave dobrih projektov ne bomo uspeli, zato je toliko bolj pomembno sodelovanje vseh, ki si želijo z znanjem in aktivnim pristopom premakniti kolo razvoja,” je še dodal župan.

Poletno dogajanje v središču mesta tako spremlja zelena kulisa sredi Bevkovega trga, narejena iz posekanih dreves v mestu in okrašena z izdelki, ki nastajajo na delavnicah. V tem trenutku so to “dišeči čevlji”.

Drevesa so padala z izgovori

Kiparka Ana Žerjal je bila namreč izvajalka delavnice Dišeči čevlji, na kateri so v začetku tedna otroci in odrasli različne dišavnice posadili v odslužene čevlje. Poleg tega, da so se sodelujoči na delavnici soočili s ponovno uporabo, so spoznali tudi kulturo sajenja v stare usnjene čevlje, ki je v tujini precej razvita. “Predvsem pa so udeleženci spoznali, kako star smrdljiv čevelj postane nov dišeč čevelj,” je bila ilustrativna Koprčanka Ana Žerjal, ki že sedem let živi v Novi Gorici. Kot kiparka ustvarja predvsem z lesom in v trenutku sečnje nekaterih dreves v mestu, je bila zgrožena. “Drevesa so padala z izgovori, da povzročajo alergije ..., bolj kot z razlogi, kar ni prav. Narobe je bilo tudi to, da so podirali stara velika drevesa, pod njimi pa ni bilo nobene podrasti. Zato moramo mi danes poskrbeti za jutri, sedaj moramo saditi za prihodnost, ko bomo pobirali sadove, ki bodo lahko tudi senca in dober zrak,” razmišlja Ana, ki bo z ekipo aktivistov dejavna vse poletje, z zaključkom poletnega dogajanja pa projekta GreenGo še zdaleč ne bo konec. “V 'lonce', narejene iz nekdanjih mestnih dreves cedre in smreke, bomo posadili sadna drevesa - kaki, češnjo, hruško, jabolko, slivo, nešpljo in skorš, saj želimo jesti sadeže naših dreves. Postavili jih bomo na različne lokacije v Novi Gorici in postale bodo del mesta,” se veseli Ana, ki bo prihodnjo sredo z Društvom Gekolina vodila tudi delavnico S kolesom v poletje. “Pripravili bomo igralno predavanje in osveščali o tem, kako je pomembno zmanjševati izpuste emisij v naše okolje in kako lahko mi pripomoremo k temu. Seveda tako, da se čim večkrat usedemo na kolo ali uporabimo javni promet. Poudarek bo na kolesih, ki jih bomo dodatno okrasili, da se bodo otroci s še večjim veseljem z njimi vozili, izdelali pa bomo tudi 'ropotalce', s katerimi bodo v prometu bolj glasni, opazni in s tem tudi bolj varni,” je dodala.

Nova Gorica so ljudje

Še prej, v ponedeljek, pa se na Bevkovem trgu obeta tudi okrogla miza o trajnostnem razvoju, odprta za vse, ki bi radi prispevali k pogovoru in razvoju ideje o trajnostnem razvoju in strategiji Evrope 2020. “Rdeča nit ali bolje rečeno glavna debata bo tekla o strategiji Evrope 2020 s poudarkom na trajnostnem razvoju in o možnostih ter načinih apliciranja le-te v našem okolju, regiji,” je povedala aktivistka Maja Vrčon, ki bo okroglo mizo tudi vodila, kasneje pa jo bodo dopolnili še z delavnico urbanega vrtnarjenja, v okviru katere se bodo udeleženci naučili postaviti visoko gredo.

V ponedeljek, 13. julija, bo Peter Szabo vodil delavnico Bogata skupnost v kriznih časih. “Ukvarjali se bomo najprej s tematiko, zakaj smo v kriznih časih, kaj je prava kriza, koliko vemo o njej in za kaj pri njej pravzaprav gre. Ko se zavemo, da kriza ni to, o čemer po navadi govorimo, se zavemo izzivov, ki nas malce prestrašijo, in tako začnemo razmišljati, kaj lahko še naredimo, spremenimo in ne čakamo, da bodo to naredili drugi. Rešitve obstajajo, dobre prakse tudi, in te bomo izpostavili. To je temelj GreenGo koncepta, ki se navezuje tudi na tisti del, v katerem pridejo v igro ljudje, lokalna skupnost, vsak posameznik, društva, kolektivi. Ti dobijo vlogo v GreenGo projektu, ki je stvar ljudi. Nova Gorica smo ljudje in prihodnost je zato v aktivni skupnosti ljudi, ki malo drugače gledajo na stvarnost,” je vsebino delavnice opisal Peter Szabo.

Trajnostno pa je naravnana tudi umetniška tržnica Go Art, ki bo v sklopu poletnih prireditev še dvakrat, in sicer 24. julija ter 22. avgusta. “Vse, kar je ročno narejeno, je samo po sebi trajnostno naravnano. Go Art vztraja že četrto leto in znotraj tega razmišljamo modro ter delujemo zeleno. Prebujamo zavest v posameznikih, kaj je zares vredno in koliko 'stane' neko obrtniško delo. Ni namreč vse v hitri potrošnji,” poudarja Petra Doljak iz skupine NOWAst3, ki slovi po izdelkih iz ponovne uporabe.

V povezovanju je moč

Katja Kogej bo nato 20. julija vodila delavnico Zelena kuhinja po moje - preproste dobrote z vrtnicami, ustvarjalnico Oživimo zelenega zmaja pa bo Ana Žerjal priredila 28. julija. Navezovala se bo na film Odprava zelenega zmaja, ki so ga leta 1976 posneli v Novi Gorici in ga bodo 27., 28. in 29. julija predvajali v sklopu tokratnega letnega kina.

Jurij Jerele bo 3. in 4. avgusta predaval o mikorizi - super eko načinu revitalizacije našega kmetijstva ter o plantažnem gojenju tartufov, najdražjih gob na svetu. V sodelovanju s Primorskim tehnološkim parkom bo 17. avgusta na sporedu dogodek Poprajmo naprej - od ideje do dobre zgodbe, GreenGo projekt tega poletja pa se bo sklenil 24. avgusta z delavnico Nare Petrovič na temo povezovanja, v čemer vsi vpleteni vidijo prihodnost zelenega mesta. Zato so na Bevkov trg postavili tudi rdeč nabiralnik, kjer lahko občani pustijo svoje predloge ali želje za bolj zeleno in trajnostno prihodnost, lahko pa jih tudi pošljejo na elektronski naslov greengo.novagorica@gmail.com.

Simon Bizjak, eden od osrednjih snovalcev koncepta GreenGo, je svojo zeleno zgodbo letošnjega poletnega dogajanja v mestu in kreativno vizijo kot plodno seme zasejal, preden je odšel za vedno.

ANA CUKIJATI


Najbolj brano