Kajtarji letijo v nebo

Domen Simčič (34) iz Goriških brd ima to srečo, da postaja njegov najljubši hobi tudi njegov poklic. V kajtanje, ki velja za enega najbolj drznih in vsestranskih športov, se je zaljubil pred 13 leti, ko je na Bolu na Braču prvič videl kajt. V trenutku mu je bilo jasno, da je našel svoj poletni hobi. Zdaj vodi šolo kajtanja na izlivu reke Neretve.

Domen Simčič v elementu Foto: Stanko Gruden
Domen Simčič v elementu Foto: Stanko Gruden

“Najslabši dan na kajtanju je boljši kot najboljši dan v službi,” so prepričani člani njegove ekipe, ki v delti reke Neretve že leta skrbi za poletne adrenalinske dogodivščine stotin Slovencev. Tudi ko bog vetra ne da tistih nekaj vozlov čez 15, debata teče o kajtanju, pravi Domen Simčič. Zelo hitro namreč ne zadošča več le levo-desno, gor-dol, ampak zrastejo ambicije kmalu tja proti 20 metrom v zrak, kamor si fantje upajo iti preizkusiti sebe, zmaja nad glavo in pustolovščino v srcu.

Tako kot v večini športov smo Slovenci tudi v kajtanju, ki velja za enega najbolj drznih in vsestranskih športov, že posegli po vidnejših rezultatih. Toni Vodišek je tako pred kratkim v italijanski Gizzeri postal svetovni mladinski podprvak v kajtanju. 15-letni Koprčan bo leta 2018 najverjetneje nastopil na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu, kamor so kajtanje uvrstili kot eno od štirih jadralnih disciplin.

> Kakšni so bili vaši kajtarski začetki?

“Ko sem tedaj, pred 13 leti, na Bolu prvič videl kajt in se navdušil nad njim, mi je prijatelj povedal, da pozna nekoga, ki kajta, in že naslednji dan sem vlekel kajt iz vode. (smeh) Začetki so bili prav zabavni, polni padcev. Sem se pa pošteno 'razmontiral' lani, ko sem zaradi agresivnega padca v plitvo vodo utrpel spiralni zlom noge.”

> Ste imeli kakšno športno predznanje, ki vam je pomagalo v boju z vetrom in jadrom?

“Vsekakor mi je bilo precej v pomoč znanje bordanja. Bordanje je namreč moj zimski hobi.”

> Kako so vas, kajtarje, sprejeli surfarji?

“Zdi se mi, da smo jim bili na začetku malo v napoto, danes pa s tem nimamo več težav.”

> Kje so najbolj zanimiva območja oziroma spoti za kajtanje?

“Večino najboljših spotov na svetu sem že prekajtal. Najljubša mi je delta Neretve, zaradi idealnega vetra in ostalih pogojev, ter seveda seksi Brazilija.”

> Se vam je na vaših kajtarskih odisejadah po svetu kdaj zgodilo kaj nevarnega?

“To sicer nima povezave s športom, so nas pa oropali in pošteno prestrašili v Braziliji. Obiskali smo slovenske kajtarje, ki so živeli v očitno preslabo nadzorovani vili, in tako smo po naključju postali tudi mi žrtve ropa. Zvezali so nas in nam pobrali opremo, obleke, denar, telefone ... No, na srečo nam je lastnik velikega turističnega kompleksa nato podaril spanje in hrano za naslednjih 14 dni, potem smo pa odpeketali domov. Roparjev niso nikoli našli.”

> Kje na svetu je najlepše kajtati?

“Kot sem že rekel, mi je najljubša Neretva. Sezona tam traja dva meseca. Letos sem bil že na Rdečem morju, pa v Dominikanski republiki, septembra se odpravljamo v Grčijo, kjer bomo imeli tudi kajtarske tečaje. Prihodnje leto gremo - na žalost šele prvič - v Cape Town. Preverili bomo, če držijo podatki o jakosti vetra, ki dela visoke valove in omogoča visoke skoke, celo nad 20 metrov. Najboljši skočijo še deset metrov višje.”

> Na kateri svoj skok ste najbolj ponosni?

“Leta 2011 sem skočil z reke Neretve v Jadransko morje, skok je bil dolg več kot 85 metrov. Sem pa ameriškega milijonarja in lastnika 40-metrske jahte učil kajtati in za zabavo skakal čez premec ter tako poskrbel za njegovo (in tudi svoje) navdušenje.”

> Dogodek, ki ga nikoli ne boste pozabili?

“Obisk svetovnega prvaka v kajtanju na Neretvi leta 2012. Pokazal nam je, na kateri nivo je v naših razmerah mogoče priti. Postali smo dobri prijatelji in smo redno v stiku.”

> Kaj počnete, kadar niste na vodi?

“Za vzdrževanje kondicije veliko cestno in gorsko kolesarim.”

> Kako pa preživljate zime?

“Zime preživljam v toplih krajih, kadar pa sem doma, kajtamo tudi na snegu.”

> Že nekaj let je vaša poletna rezidenca na Neretvi. Kako ste jo odkrili?

“Ko smo hodili v Ploče, kjer smo se vkrcali na trajekt za Pelješac, nam je večkrat prišlo na misel, da v neretvanskem kanalu najbrž piha ... Šli smo preverit in ugotovili, da je tam odličen spot za kajtanje. In od takrat smo redni gostje. Malo si laskamo, da smo dvignili turistični potencial na izlivu reke Neretve.” (smeh)

> Zakaj se vedno znova vračate tja?

“Poleg odličnih razmer za kajtanje - plitvina v okolici Blac pri Opuzenu je naravnost idealna za učenje kajtanja -, je tam tudi veliko dalmatinskega melosa in temperamenta, ki nam je vsem tako domač in ljub.”

> Je kajtanje zahteven šport?

“Čeprav je videti tako, so mnogi presenečeni, ko ugotovijo, da se ga je mogoče naučiti relativno hitro. Mnogo hitreje kot surfanja z jadrom, denimo. Če začetnik ni ravno 'lesen', lahko po treh do petih dneh učenja na vetru že osvoji osnove kajtanja. Za kaj več pa so potrebni nadaljnji treningi.”

> Maestral, burja, jugo ... Kateri veter je najboljši?

“Idealen veter za kajtanje je maestral, in sicer pri 20 do 25 vozlih.”

> Kaj pa oprema? Se je v zadnjih letih kaj spremenila?

“V zadnjih štirih letih je prišlo do radikalnih sprememb, zlasti na področju varnosti. Izboljšale so se letalne sposobnosti kajtov, varnost je prišla na precej višji nivo.”

> Kako sploh ločimo opremo? Kaj potrebuje začetnik, kakšne so potem razlike med jadri? Je tudi pri kajtanju treba kombinirati različna jadra za različen veter?

“Obstajajo različni razredi opreme, začetnikom pa opremo posodimo mi. Če ugotovi, da to ni šport za njega, nima nepotrebnih izdatkov. Če pa se odloči, da bo kajtar, mu na račun naše šole priskrbimo ugodnejše cene pri slovenskih proizvajalcih opreme.”

> Koliko pa začetnika stane oprema?

“Cena osnovne rabljene opreme se začne pri 1500 evrih, nove pa še enkrat več.”

> Gledalcem na plažah kajtarski triki velikokrat jemljejo dih. Koliko treninga je potrebnega, denimo, za obrat z odpetim trapezom?

“Sam sem prvi pravi trik izvedel po enem tednu, običajno pa je za to potrebnih 14 do 20 vetrovnih dni.”

> Vas pri kajtanju kaj bolijo kolena?

“Ja, res je, ko enkrat prideš na 'visok' nivo, ko so torej skoki visoki, začnejo pri pristankih na vodi trpeti kolena.”

> Pelješac, Bol, Neretva, Gradež, Budva oziroma Ulcinj ... Se da primerjati te najbolj popularne spote na Jadranu?

“Slovenci večinoma kajtamo v italijanskem Tržiču in Gradežu, na slovenski obali pa v Izoli in pri Ribiču v Portorožu.”

> Kateri je največji car med kajtarji?

“Največji car je Nick Jackobsen. Izvaja ekstremno nevarne skoke in zanje izbira nore lokacije. Najbolj znan je njegov 50-metrski skok z žerjava nasedle ladje pred Cape Townom.”

> Trik, ki bi ga rad izvedli, a ga ne znate?

“Ga znam!” (smeh)

> Maestral ali burja?

“Maestral.”

> Neretva ali Brazilija?

“Neretva.”

ULA PODOJSTRŠEK


Najbolj brano