Ima vse, kar imajo veliki

David Kocjančič s Pristave pri Novi Gorici je že 30 let navdušen in predan modelar. Prav to je vrlina, ki ga je zadnjih sedem let gnala, da je v domači garaži po več kot šest tisoč urah dokončal gradnjo trenutno največjega in najmočnejšega akrobatskega modela v Sloveniji, ki je tudi v svetovnem merilu posebnež. Gre za letečo maketo extre 330 S, vrhunskega tekmovalnega akrobatskega letala nemškega proizvajalca Walterja Extra. Kocjančič je s prvimi poleti zadovoljen, model pa je pritegnil zanimanje letalskih navdušencev s celega sveta.

Medtem ko so se vrstniki podili za žogo, je David Kocjančič s Pristave pri Novi Gorici že v nižjih razredih osnovne šole številne ure prebil v domači garaži, kjer je žagal, pilil, lepil in gradil prve modele. Šolski modelarski krožek mu je kmalu postal premalo, saj je hitro napredoval in prerasel njegove okvire. Kupoval in prebiral je različne strokovne revije in ob njih rasel, z njim pa so rasli tudi njegovi modeli.

Model akrobatskega letala extra 330 S je tako 30. po vrsti, tretji iz serije extra in daleč največji v Kocjančičevi zbirki. Izdelan je v merilu 1 proti 2 prave extre 330S, ki med letalci uživa sloves zelo kakovostnega akrobatskega letala. Med drugim ga je bilo v preteklosti mogoče videti tudi na tekmovanjih Red Bulla.

Kocjančič je z doma izdelanimi manjšimi modeli extre v zadnjih letih uspešno tekmoval na modelarskih tekmovanjih. Modelarska vnema ga je gnala naprej, k poskusom narediti res nekaj posebnega.

Trma ga je gnala naprej

“Pred približno osmimi leti sem začel razmišljati, da bi naredil večji model extre 330 S. Izdelal sem načrte in začel gradnjo. Namenil sem se uporabiti leseno tehnologijo, a se je zadeva z velikostjo, tehničnimi rešitvami in tehnologijo, ki sem jo predvidel, precej zakomplicirala, tako da sem že skoraj opustil projekt. A sem ravno dovolj trmast po značaju, da mi je bilo škoda pustiti zadevo na pol poti, ko sem v projekt že vložil ogromno ur in tudi denarja. Družina me je podpirala. Ravno tedaj sem se zaposlil v ajdovskem Pipistrelu, kamor me je pritegnil Ivo Boscarol, s katerim sva se spoznala že v časih, ko je bil tudi sam modelar. V Pipistrelu pa sem se pod vodstvom Saša Kolarja priučil izdelave kompozitov. Ta tehnologija je bila prava rešitev in pot pri izdelavi tega modela,” pojasnjuje Kocjančič.

Avion je s približno 65 kilogrami in s štirimetrskim razponom kril namreč prerasel okvire navadnega modela in vse bolj postajal pravi, zato je zahteval zahtevnejše materiale. Tudi problemi, s katerimi se je konstruktor soočal med gradnjo, so bili enaki kot pri pravih letalih. “Na sredini gradnje sem ugotovil, da običajni modelarski motorji zanj ne pridejo v poštev, saj nimajo dovolj moči in niso dovolj zanesljivi. Iskal sem alternativno rešitev in se odločil za 45-konjski rotacijski wankel motor. Propeler, ki ga poganja, je za malenkost skrajšan propeler pravega ultralahkega letala. Zaradi izbire motorja sem moral rešiti vprašanje vodnega hlajenja, zaradi velikosti in moči propelerja pa tudi reducirni jermenski prenos. Vprašanja in izzivi so se kar nizali,” se spominja Kocjančič in priznava, da prav velikega smisla v tovrstnem početju ne gre iskati. Tudi zaslužka ne išče in ne pričakuje. “To sta enostavno strast in veselje. Drugače ne znam opisati tega počutja in sile, ki te žene naprej.”

Tehnične rešitve so dosežek

In čeprav obstajajo še večji modeli, je prav zaradi tehničnih rešitev Kocjančičeva extra v svetovnem merilu nekaj posebnega, pravcati tehnični dosežek. “Več kot 6000 ur, ki sem jih v prostem času vložil v gradnjo, je bilo poplačanih, ko sem ga prvič preizkusil. Lahko pa rečem, da me je bolj veselilo samo tehnično delo, iskanje novih rešitev, kot zdaj letenje z modelom. Prvi rezultati so dobri, verjamem pa, da je mogoče še marsikaj izboljšati in da se bo pokazal kot najboljši tovrstni model. Želim, da bi še kdo uporabil rešitve, ki sem jih sam 'pogruntal'. Zanimanja je veliko, s celega sveta. Nekateri me sprašujejo, ali ga bom prodal, druge zanima, kdaj bom začel serijsko proizvodnjo. Upam, da se bo kdaj razvila posebna kategorija v akrobatskem modelarstvu, tako da bomo lahko s takimi in podobnimi modeli tudi tekmovali.”

David Kocjančič ima namreč v svoji zbirki kar nekaj odličij z modelarskih tekmovanj, med drugim je bil štirikrat državni prvak v akrobatskem letenju v kategoriji F3AX. Z modelom extra 330 S bosta v teh mesecih gosta na številnih letalskih mitingih in tekmovanjih, seveda zunaj konkurence.

ALENKA TRATNIK

---