Grah, fižol in tudi čičerika

Na Primorskem vrtičku v nasadu koprske Agrarie na Purissimi smo tokrat posadili še stročnice. V zemljo so šla semena graha, fižola in čičerike. Ker je bilo kar nekaj dni brez dežja, ozračje pa je bilo suho, so Jana, Patricija, Tine in Tadej vrt tudi že zalivali, da bodo semena lepše in prej kalila.

Stročnice so skupina vrtnin, ki edine s pomočjo simbiotskih bakterij vežejo dušik iz zraka. Te bakterije so v majhnih gomoljčkih na koreninah. Dušik dajejo na razpolago rastlini, v zameno pa od nje dobijo organske snovi. Vendar pa tega niso sposobne vse bakterije v tleh, ampak le tiste iz rodu Rhizobium. Tako na primer R. Leguminosarum živi v simbiozi z grahom, lečo in bobom. Če so v tleh ugodne razmere za bakterije in za rast korenin, lahko dušik ostane v tleh na razpolago rastlinam, ki sledijo stročnicam.

Da bakterije ohranimo v tleh, morajo biti tla živa. Čim manj uporabljajmo škropiva in mineralna hranila. Slednja dodajamo le v zelo siromašnih tleh. Tla okoli rastlin moramo vzdrževati rahla, zračna in brez plevelov. Primeren pH tal je 5,5 do 6,7. Ne pretiravamo z dodajanjem mineralnega dušika, ker potem bakterije ne vežejo dušika iz zraka.

Pri nas sta najbolj razširjeni stročnici grah in fižol, včasih pa sta bili zelo pomembni tudi leča in bob. V Sredozemlju je razširjena čičerika, ki dobro prenaša vročino in sušo. Med stročnice oziroma metuljnice uvrščamo tudi detelje in lucerno.

Stročnice izboljšujejo tla, zato jih uporabljamo tudi za zeleno gnojenje. Po spravilu jih ne izpulimo, ampak odrežemo tik nad zemljo. Tako bodo bakterije v tleh še nekaj časa aktivne. Imajo hitro rast in naredijo veliko organske mase v kratkem času. Vedeti moramo, da se stročnice in čebulnice (česen, čebula, por, šalotka) ne marajo in si v kolobarju ne smejo slediti.

Fižol

Fižol je v naše kraje prišel iz Južne Amerike. Hitro se je udomačil in razvili so se številni domači kultivarji. Poznamo nizke (30 do 50 centimetrov), srednje visoke (50 do 130 centimetrov) in visoke (nad 150 centimetrov) sorte. Glede na uporabnost pa ločimo stročji in zrnati fižol.

Fižol sejemo neposredno na stalno mesto. Minimalna temperatura tal za vznik je 8 stopinj Celzija. To v praksi pomeni, da sejemo nizki fižol od marca (bolj zavetrne lege) do konca avgusta, visoki pa od začetku maja do sredine junija. Ne sejemo ga prehitro, saj prezgodnja setev pomeni slab vznik in oslabljene rastline.

Nizki fižol sejemo na medvrstno razdaljo 40 centimetrov. Sejemo kupčke štirih do šestih semen na 30 Jarki naj bodo 5 centimetrov globoki.

Visoki fižol prav tako sejemo v kupčke po štiri do šest semen. Vrste naj bodo vsaj en meter narazen, razdalje med kupčki pa 60 centimetrov do enega metra, odvisno od bujnosti sorte.

V našem vrtičku smo posejali fižol brez opore. Glede na to, da smo vrt že prej pognojili, smo izbrali nekoliko drugačen način sajenja. Za ravno vrsto smo potegnili vrvico in tik ob vrvici s peto rahlo pritisnili v tla, naredili jamico in vanjo stresli semena.

Fižol zahteva toplo in vlažno podnebje. Optimalna temperatura za razvoj in cvetenje fižola je 18 do 25 stopinj Celzija. Slabo prenaša vročino in sušo. Če temperatura niti ponoči ne pade pod 30 stopinj Celzija, je oploditev zelo slaba in cvetovi odpadajo. Cvetovi odpadajo tudi, če ne upoštevamo kolobarja ali če so tla pregnojena z dušikom in organskimi gnojili.

V suhem vremenu moramo fižol redno zalivati, še posebej ko začne cveteti. Če ima preveč vlage v začetku rasti, se razvije veliko listov na škodo cvetov. Da zadržimo vlago, lahko okolico rastlin prekrijemo s slamo.

Stročji fižol obiramo redno, tako bo vedno znova nastavljal stroke. Če poskrbimo za dovolj vlage in pobiramo mlade stroke, bo fižol brez niti.

Grah

Grah izvira iz Evrope in Azije. Uživamo mlada, sveža zrna, pri sladkornem grahu pa cele stroke. Tudi pri grahu poznamo nizke (do pol metra) in visoke (do 2 metra) sorte. Visoke sorte dajo dvakrat do trikrat več pridelka kot nizke. Nizke sorte lahko rastejo brez opore, vendar sta rast in pridelek boljša, če naredimo oporo. To so lahko razvejane veje ali plastična mreža.

Sejemo neposredno na stalno mesto. Minimalna temperatura tal za kalitev je dve do štiri stopinje Celzija. Spomladi mlade rastline prenesejo -4 do -8 stopinj Celzija brez večjih poškodb. Optimalna temperatura za rast in razvoj graha je 16 do 22 stopinj Celzija. Pri 35 stopinjah se rast ustavi, cvetovi se osipajo, stroki se ne razvijejo.

Na Primorskem grah lahko sejemo že jeseni, tako da prezimijo od pet do deset centimetrov visoke rastline. Lahko pa sejemo tudi v začetku februarja, a takrat v zavetne lege. Sicer grah sejemo od začetka marca do sredine aprila. Sejemo večkrat, saj tako podaljšamo čas obiranja.

Grah sejemo v gredice po 2 vrsti skupaj. Razdalja med gredicami naj bo 45, razdalja med vrsticama pa 15 centimetrov. Izkopljemo jarke štiri do šest centimetrov globoko, razdalja med semeni naj bo dva do štiri centimetre.

Slabo založena tla gnojimo z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo fosfor in kalij. Grah se zelo slabo prenaša, zato ga na isto mesto sejemo šele po petih letih. Ob cvetenju in razvoju plodov potrebuje veliko vode.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulica OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Bob

Bob prištevamo med najstarejše gojene rastline. O tem pričajo najdbe iz kamene dobe. V prehrani naših prednikov je bil zelo pomemben vir beljakovin. V Sloveniji smo imeli veliko avtohtonih sort, vendar je njihovo seme večinoma izgubljeno. Uživamo mlade sveže stroke ter mlada ali posušena zrna.

Bob razvije zelo močne korenine, tudi do enega metra globoko. Nizke sorte zrastejo do 45 centimetrov, visoke pa do metra in pol. V stroku je eno do pet semen.

Bob je rastlina hladnejšega podnebja. Kali pri temperaturi tri do štiri stopinje Celzija. Poškodujejo ga šele temperature pod -7 stopinj Celzija. Zahteva veliko vlage že ob kalitvi, zato dobro uspeva v težjih tleh, ki dobro zadržujejo vlago.

Bob lahko sejemo že jeseni, vendar le, če zimske temperature ne padejo pod -10 stopinj Celzija. Sicer ga neposredno sejemo zgodaj spomladi, februarja ali v začetku marca. Medvrstna razdalja naj bo 50 do 60 centimetrov, v vrsti pa po tri semena v kupčkih vsakih 20 do 30 centimetrov. Po vzniku je priporočljivo okopavanje.

Prst okoli gomoljev in semen, ki smo jih že posadili, je suha. Zato je potrebno zalivanje, ker sicer ne bomo dosegli zgodnosti in kaljivosti. Prav tako pa je za suha že posejana semena večja možnost, da nam jih odnesejo mravlje. Priporočamo tudi pokrivanje s kopreno zaradi hitrejšega segrevanja tal in za zaščito rastlin.

Čičerika

Čičeriko lahko pridelujemo predvsem na Primorskem, saj potrebuje toplo podnebje, dobro prenaša tudi sušo. Vsebuje vse življenjsko pomembne aminokisline, veliko mineralov in vitamine iz skupine B. Uporabljamo jo v stročju, sveža ali suha semena, pa tudi sočne mlade poganjke.

Sejemo jo, ko ima zemlja 15 stopinj Celzija, to je od sredine aprila do sredine maja. Glede kakovosti zemljišča je manj zahtevna kot ostale stročnice, ne prenese pa zadrževanja vode v tleh. Sejemo jo na medvrstno razdaljo 30 do 50 centimetrov, med rastlinami pa naj bo 5 do 10 centimetrov. V stroku so od enega do tri semena, v višino zraste do 60 centimetrov.

(Nasvet je pripravila JANA ŽVEPLAN)

---