Franja je za njo brezčasna vrednota

Ivana Leskovec je osebnost Primorske meseca aprila postala kot prva med sodelavci Mestnega Muzeja Idrija, ki vzorno ohranjajo spomenik človečnosti - Partizansko bolnico Franja. Človečnost, osrednje sporočilo spomenika, ki je odločila, da je aprila pristala med največjimi evropskimi spomeniki, je tudi njeno življenjsko vodilo.

Ivana Leskovec Foto: Saša Dragoš
Ivana Leskovec Foto: Saša Dragoš

“Humanost, požrtvovalnost, skrb za drugega, predana pomoč domačinov, ranjenci različnih narodnosti, strah, odpor, zavetje, preživetje, tovarištvo, zavezništvo, nesebičnost, pomoč ... solidarnost,” so besede, s katerimi je tedanja kulturna ministrica Majda Širca pospremila otvoritev rekonstruiranega spomenika humanosti - Partizanske bolnice Franja. Našteti simboli spomenika so trdno življenjsko vodilo Ivane Leskovec, direktorice Mestnega Muzeja, ki je kot prva med mnogimi botrovala njegovi strokovni obnovi, da je lahko pet let pozneje postal del najimenitnejše evropske dediščine.

Leskovčeva je na čelu Muzeja, ki vzorno upravlja s Franjo, dve desetletji. Iz njenih življenjskih vodil je jasno, da nagrad - ne te za Franjo ne številnih drugih (vse do znaka najboljšega evropskega tehničnega muzeja za idrijski del zbirke o petih stoletjih rudarjenja), ne pripisuje sebi. Pripadajo mnogim, zagotavlja vedno znova. Sodelavcem muzeja in številnim strokovnjakom, ki jih spretno usklajuje. Vsem ljudem dobre volje, ki sodelujejo z muzejem in prostovoljno pomagajo pri njegovi poti navzgor. Tako kot ob obnovah Franje, ki sta ji ujmi dvakrat zapretili z uničenjem, a je s pomočjo tisočev Slovencev doma in v zamejstvu vstala iz pepela kot skrbno rekonstruiran spomenik.

Osebnost Primorske izbirajo poslušalci, bralci in gledalci Radia Koper, Primorskih novic in Televizije Koper ter komisija vseh treh medijev. Med tistimi, ki so glasovali za osebnost meseca aprila, smo izžrebali tri dobitnike nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih: Marta Čok iz Lokve, Leo Zornada iz Izole in Marija Vuk iz Sečovelj.

Krogi ljudi, inštitucij in skupnosti, s katerimi sodeluje in jih v prid muzeju usklajuje s svojo pregovorno vztrajnostjo, so široki. Med vsemi pa bi z največjo težavo našli koga, ki bi o Leskovčevi znal povedati kaj slabega.

Etnologinji s širokim znanjem in srcem, pripisujejo vse tiste lastnosti - s strpnostjo na čelu, ki jih za znosnejši vsakdan najbolj pogrešamo.

Ne skriva veselja ob nagradah, zlasti ne ob tokratnem znaku evropske dediščine za Franjo. Ta ji je kot Cerkljanki blizu že od otroških let. Pomembnejše kot prostorska bližina pa so vrednote, ki jih spomenik simbolizira in jih je Leskovčeva davno vgradila v strokovni in človeški kredo.

Zato je v minulih tednih in prej nič kolikokrat iskreno povedala, da je Franja zaradi sporočilnosti zanjo poseben spomenik. Da je toliko človečnosti, kot je vgrajene vanjo, moč najti v le redkih spomenikih na svetu, je trdno prepričana že desetletja. Ko so to naposled priznali v srcu Evrope, ko so na podelitvi znaka njene najimenitnejše dediščine soglašali o pomenu človečnosti in brezčasnosti spomenika, o priložnostih, ki jih Franja ponuja Sloveniji in Evropi, so bili to zanjo eni najlepših trenutkov njene delovne poti. Pravzaprav tudi življenjske, saj je njeno delo tudi njen konjiček.

Znak razume tudi kot potrditev dobrega dela muzeja, pravzaprav tega, da morajo s tovrstnimi spomeniki upravljati z znanji, ki jih posedujejo muzejski strokovnjaki.

Nenazadnje rekonstrukcija Franje ne bi bila mogoča, če muzej vsa povojna leta ne bi skrbno ohranjal arhiva z vsemi originalnimi načrti, pričevanji in replikami originalnih predmetov.

Leskovčeva se je dolgo trdo soočala z dejstvom, da je najteže biti prerok na domačem pragu. Čeprav z občino Cerkno, lastnico Franje, sodeluje dobro, se je morala do lani iz leta v leto boriti za enoletno podaljševanje upravljavskih pogodb za spomenik. Končno imajo pogodbo sklenjeno za pet let. Občina je priložnost videla v vstopninah, o kompleksnosti vzdrževanja in vsebin za prenašanje vrednot na vse rodove obiskovalcev pa ni razmišljala.

Katastrofe, zlasti poslednja vodna ujma, ki je spomenik dobesedna zmlela v kup desk, so kratkovidnost potrdile. Leskovčeva je s sodelavci, ne da bi hodila tarnati na občino, ob obnovi organizirala zbiranje denarja zanjo. Ljudje in inštitucije so še enkrat stopili skupaj v prid spomeniku.

Kandidatke za osebnost Primorske meseca so bile še: Neli Romanello, učiteljica in mentorica učencev z osnovne šole v Sečovljah, ki so prejeli zlato priznanje za zamisel o novi turistični ponudbi Sečoveljskih solin, Aleksandra Grofelnik iz Inicitive za trajnostni razvoj Baške grape, ki bo letos graparsko tržnico pripravila vsak mesec, in Marijana Sikošek, predsednica organizacijskega odbora drugega Istrskega maratona. Pogovoru z zmagovalko Ivano Leskovec lahko prisluhnete danes ob 11. uri na Radiu Koper.

Franjo ob vse pičlejših denarjih za obnovo spomenikov vzdržujejo muzejski delavci sami. Bolj kot denar si Leskovčeva zanjo želi kustosa - pedagoga. Čeprav si delijo prepoved zaposlovanja s celotnim javnim sektorjem, so letos pripravili več novih programov za mir in širjenje vrednot Franje. S pripravo elektronskih aplikacij se spogledujejo s prihodnostjo. Kljub zapovedanemu zategovanju pasu Leskovčeva obljublja, da bo ostala zvesta sebi in bo s sodelavci naredila vse, da bo Franja ostala v dobri kondiciji za širjenje svojih vrednot.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano