Drugačni obrazi Krasa

Sežanski botanični vrt, v katerem pestro rastlinje, prineseno z vseh vetrov, uspešno kljubuje kraški burji, je bil najprimernejši prostor za predstavitev “malo drugačnega” Krasa. Kot črni bor ni edino drevo, ki lahko raste na sušni in od vetra prebičani planoti, tako tudi refošk ni edina trta, primerna za rdečo zemljo, jerino.

Dejan Kukanja, pionir sodobne proste reje prašičev na Krasu,   je v Sežani 
načel štiri leta zorjeno stegno krškopoljskega prašiča. Foto: Marjetka Plesničar
Dejan Kukanja, pionir sodobne proste reje prašičev na Krasu, je v Sežani načel štiri leta zorjeno stegno krškopoljskega prašiča. Foto: Marjetka Plesničar

Vinarji Čotar, Kukanja, Raspopović, Renčelj, Štemberger in Tavčar so razveseljevali obiskovalce predvsem z izborom belih vin, tako svežih kot leta ali celo več kot desetletje odležanih, pri rdečih pa dokazovali, da z zorenjem lahko zgolj pridobivajo na polnosti. Med tovrstnimi presenečenji velja omeniti Čotarjev merlot 2006, ki je kljub sorazmerno nizki alkoholni stopnji (manj kot 12-odstotni) zrasel v veliko vino. Sicer pa so bile v ospredju polnitve vitovske in malvazije, zvečine macerirane, šolane v lesu in tudi v amforah, kot najbolj izstopajoče vino pa je bila za mnoge Renčelova zvrst, pripravljena iz vin različnih letnikov in z zaznavnim pridihom brina v cvetici.

Vsak vinar se je izkazal še s suhomesnatimi izdelki, pridelanimi v največji meri iz mesa prašičev proste reje, v glavnem slovenskih avtohtonih krškopoljcev, ki vse bolj množično (nadzorovano) rijejo po kraški gmajni. Kukanja je svoje pionirstvo dokazoval s skoraj štiri leta starim stegnom, Štemberger se je kot eden prvih njegovih sledilcev ponašal s 25 mesecev sušeno taco, drugi so dali na mizo vratovino, ribico, salame ... Družbo sta jim delala Danijela in Matjaž Žerjal z izborom kozjih sirov s kraškim priokusom, saj sta v sirno maso vmešala brinove jagode, šetraj, sivko in tudi teran. Jernej Bortolato iz Pliskovice je razstavljal svoje kamnite umetnine, klekljarice iz Velikega dola pa so presenetile s čipkami, vpetimi v stare okenske okvirje. Ob domiselni glasbeni in kulinarični spremljavi se je popoldan prelil v večer, ki ga je zaokrožilo predavanje-delavnica arhitekta Stojana LipoltaMetamorfoze Krasa, nekakšno potovanje v posebnosti kraške naravne in kulturne dediščine, zaradi katerih je Kras tako svojski in edinstven.MP


Najbolj brano