Denar na banko, v delnice ali pod “kušin”?

V slovenskem športnem prostoru je le redkim posameznikom dano, da si lahko z milijonskimi letnimi pogodbami za časa kariere brez težav zagotovijo mirno starost, medtem ko mora večina vrhunskih športnikov kljub medaljam z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev zelo skrbno ravnati s trdo prigaranim premoženjem.

Vrhunec karier profesionalnih športnikov traja le nekaj let in v tem času so lahko finančni prilivi redni in zelo donosni, vendar ti kmalu usahnejo, zato je potreben še kako tehten premislek pri investicijah. Predvsem mlajši športniki, ki že v začetnih letih profesionalnega športnega udejstvovanja zaslužijo ogromne vsote denarja, se velikokrat opečejo.

Finančna “pismenost”

Ekipa Play Smart je s podporo Olimpijskega komiteja Slovenije zasnovala program Play Smart, s katerim želijo povečati finančno pismenost športnikov za kakovostno življenje tudi po končani karieri. Raziskava stopnje finančne pismenosti slovenskih vrhunskih športnikov, ki sta jo opravila Olimpijski komite Slovenije in ekipa Play Smart, je pokazala, da stanje v Sloveniji nikakor ni rožnato. V raziskavi je sodelovalo 135 profesionalnih športnikov, starih 20 ali več let. Povprečna ocena, ki so jo dobili, je zadostno. Največ, 45,2 odstotka, jih je sicer dobilo oceno dobro, kar 23,7 odstotka pa jih je dobilo oceno nezadostno. Nihče od športnikov, vključenih v raziskavo, ni pravilno odgovoril na vsa postavljena vprašanja. Na priložnostni okrogli mizi so svoje poglede na omenjeno tematiko predstavili tudi nekateri vrhunski športniki, ki so spregovorili o svojih pozitivnih, pa tudi negativnih izkušnjah.

“Sam sem diplomirani ekonomist in se popolnoma zavedam pomembnosti kakovostnega upravljanja s financami. Športniki se moramo obnašati kot podjetniki, urejanje vseh birokratskih zadev pa pomeni veliko zapravljenih ur, ki bi jih bolj dragoceno porabil na treningih ali pri počitku. Uskladiti je potrebno delo celotne ekipe, saj le kakovostno delo prinese rezultat. Okoli sebe moraš zbrati prave ljudi,” je pojasnil jadralec Vasilij Žbogar, ki že dolga loti kroji sam vrh svetovnega jadranja. Nosilec srebrne in bronaste olimpijske medalje se pri upravljanju s finančnim stanjem zanaša na pomoč družine: “Za finančno stanje skrbim skupaj z očetom. S sponzorji imam osebni kontakt. To zahteva dodaten čas, a se po drugi strani zavedam, da bi menedžer zahteval svoj del pogače. Vsa pridobljena sredstva vlagam v športni kariero. Verjamem, da bom te uspehe dobro vnovčil, saj dobitniki medalj z največjih tekmovanj lahko lepo služijo na večjih regatah v tujini.” In kako Vasko plemeniti svoja pridobljena sredstva? “Ko so vsi vlagali v delnice, sem sam naložil denar v banko in ob ugodni obrestni meri kar nekaj privarčeval. Rajši imam nižji, a varen zaslužek. Sedaj so se obrestne mere v bankah znižale, tako da razmišljam o vlaganju v delnice, verjetno pa je najbolj varno denar spraviti pod 'kušin' (smeh). Velikokrat sem dobil raznorazne obljube, vendar sem vedno zahteval določene garancije, ki pa jih nisem dočakal. Težko je bilo ob kolapsu dolgoletnega sponzorja Istrabenza, a sem se nekako znašel. Potrebno je imeti dobro zgodbo, saj se le-te prodajajo.”

Naložba v izobrazbo

Medtem ko izolski jadralski šampion skorajda ni imel negativnih izkušenj s financami, pa se nekateri športniki in športnice niso uspeli izogniti raznoraznim nevšečnostim. “Ravno med zaključnimi pripravami za nastop na olimpijskih igrah v Londonu sem dobila ponudbo za sponzorstvo. Izpolnila sem vse obveznosti, a pogodbe nisem podpisala, saj zaradi treningov preprosto nisem imela časa. Nekaj tednov po nastopu na olimpijskih igrah sem skušala kontaktirati poslovne partnerje, a so telefoni zvonili v prazno in ostala sem brez obljubljenega denarja. Sedaj sem se povezala tudi s klubi v tujini, saj tam za razliko od Slovenije izpolnejo vse obljube,” je potarnala triatlonka Mateja Šimic, ki se lahko pohvali z opravljeno fakulteto, kar ji bo v prihodnje bistveno olajšalo prestop v “normalno” življenje: “Največja investicija je vlaganje v izobrazbo, saj imaš tako večjo možnost za zaposlitev po koncu športne kariere.”

Neuspešne naložbe

Med posamezniki, ki so se v preteklosti opekli z neuspešnimi naložbami, je tudi olimpijski prvak iz Pekinga Primož Kozmus, ki je brez dlake na jeziku razkril: “Če bi imel v preteklosti te izkušnje, se mi določene stvari ne bi zgodile. Sam sem si pripravil finančno strategijo, problem je bil samo v tem, da sem mislil, da se na finance spoznam, vendar se nisem. Na koncu sem spoznal, da bi bilo bolje, če z zasluženim denarjem ne bi delal ničesar. Boljši kot si, več 'prijateljev' imaš in vsak v tebi vidi le nek zasebni interes hitrega zaslužka. Če nisi izobražen in previden, lahko hitro nasedeš in denarja, ki si ga dal, ne vidiš nikoli več.”

Tudi med svetovno znanimi športniki ne manjka primerov, ko so milijoni izpuhteli v zrak. “Pojedli so me morski psi! V poslovnih vodah sem se znašel tako, kot bi končal vrtec in se vpisal naravnost na fakulteto. V poslu ni poštenosti. Nikogar nisem podkupil, a v gradbeništvo brez tega ne moreš zgraditi niti pasje hišice. Zaradi naložb sem končal v rdečih številkah,” je pred leti priznal hrvaški teniški as Goran Ivanišević. Da bi bilo takšnih nesrečnih zgodb čim manj, si prizadeva finačni svetovalec Miha Urek, ki je z ekipo Play Smart pripravil priročnik Miselnost zmagovalcev, ki naj bi bil v pomoč predvsem mladim. “Mladim športnikom predlagam, da si na začetku svoje športne poti najdejo mentorja, ki je pred njimi že prehodil to pot in pozna pasti, nasvete prijateljev in nerealne obljube 'finančnih svetovalcev'. Potem naj se pozanimajo, kako imajo to urejeno na športni zvezi in zberejo čim več podatkov o pravilnem ukvarjanju s financami,” svetuje avtor zanimivega priročnika, ki bi moral postati obvezno čtivo za vsakega (pol)profesionalnega športnika.

SIMON MALJEVAC

---