Datlji so zelo hranilni in preženejo nespečnost

Spomnim se svojega prvega ogleda palmeterije sredi oaze Nefta na skrajnem zahodnem delu za skoraj četrt Slovenije velikega slanega jezera Chott el Jerid v Tuniziji.

 Foto: Ivan Merljak
Foto: Ivan Merljak

Najprej sem bil presenečena, da oaza ni nekaj majhnega, marveč kar obsežno območje, ki se na severu spogleduje s tunizijskimi gorami, na jugu in vzhodu pa z omenjenim slanim jezerom. No, gore so pravzaprav gričevje, ki se postopno dviguje do bolj oddaljenih hribov; ti v višino omagajo le nekaj metrov pod tisočakom. Za pravoverne gornike to niso nikakršne gore. Pa vendar varujejo toplo oazo pred morebitnimi severnimi vetrovi, ki pihajo pozimi.

Palmeterija v Nefti so nepregledno dolgi nasadi dateljnovih palm, dovolj skupaj, da prijetno hladijo, in dovolj narazen, da omogočajo pretok zraka, zato je vožnja skoznjo nadvse prijetna. Peljali smo se namreč v odprtih kočijah s konjsko vprego. In če odmislim glasno razpravljanje med italijanskimi turisti, je žuboreč potok med glavnimi vrstami nudil zadostno osvežitev in pomiritev. Želela sem si, da bi sprostitev trajala večno.

Pa sta me predramili dve vrsti belih zob med temnimi lici in še temnejšimi skodranimi lasmi. “Madam!” je hitel z nasmehom: “Kupite moje, najboljši so!”

Berberski vodič nas je opozoril, da arabskim fantičem ne gre zaupati in naj raje počakamo, da pridemo do sredine nasada; tam so datlji najboljši. Kakih sto vrst jih je, a tisti, ki jih ponujajo njegovi prijatelji, nimajo primere, se je pohvalil. Res so bili nekoliko večji, ali so bili res boljši, pa ne vem, ker jih od belozobega fantiča nisem kupila. To mi je še danes žal, ko se spomnim njegovega obraza. Vodiča pa imam na sumu, da je bil s prodajalci dogovorjen in je za dovoz turistov dobil kar lepo provizijo.

Datlji so posel

Ja, v Tuniziji so datlji velik biznis, podobno kot oljke, iz katerih stiskajo odlično olje in ga prodajajo po svetu. Datlji, ki smo jih turisti pokupili, so le drobiž v primerjavi s pravo industrijo datljev in datljevih izdelkov.

Datlji so sladek plod pravega datljevca (latinsko botanično ime Phoenix dactylifera), kakor uradno pravimo datljevi palmi. To je zelo, zelo staro kulturno drevo, ki povsem sodeč izvira prav iz puščavskih oaz severozahodne Sahare. Odrasle palme, rodijo namreč šele po desetih letih, zrastejo v višino tudi do 25 metrov, čeprav so v povprečju za nekaj metrov nižje. Včasih iz zemlje poganja kar več debel hkrati in se razraščajo vsaksebi. Krošnje so mogočne, največje s svojimi pahljačastimi listi dosežejo v premeru do 10 metrov; posamezen list je dolg tudi do 5 metrov, sestavlja pa ga približno 150 prečnih koničastih lističev, dolgih do 30 centimetrov in širokih okrog 2 centimetra.

Datljevec je dvodomno drevo, kar pomeni, da ima žensko drevo cvetove, moško pa pelod. Za oprašitev potrebujeta veter, ki pa v puščavi skoraj nenehno piha. V divjini je narava sama poskrbela, da je približno enako število moških in ženskih dreves, v palmeterijah pa imajo raje rodna drevesa, zato naravi “ročno” pomagajo in imajo za razplod le po nekaj najboljših moških dreves. Kaj hočemo, človek se pač v vse vtika! No, datljeve palme cvetijo v februarju, vse leto zorijo, dozorijo pa konec oktobra, še raje novembra in v začetku decembra.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje. nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

Kalorične bombice

Mi smo palmeterijo obiskali v novembru, sredi sezone obiranja, ko menda dozorijo najbolj medene sorte. Omenjenih sto sort razvrščajo v tri temeljne skupine: med mehke datlje, polsuhe in suhe. Plodovi so od vrste do vrste različno veliki in debeli. V glavnem se razlikujejo po količini posameznih sestavin glukoze, fruktoze in saharoze. Datlji so razmeroma kar kalorične bombice, saj je v sto gramih datljev 280 kcal ali 1180 kJ. Ker ne zavzamejo veliko prostora, so jih bili veseli beduini. Pogosto so jih stiskali v pogačo, v nekakšen datljev kruh, kot so mu rekli, in si z njim tešili lakoto na dolgih pohodih prek puščave.

Datlji v sto gramih vsebujejo do 75 gramov ogljikovih hidratov, od tega je velika večina lahko prebavljivih sladkorjev, ki pa se počasi prebavljajo, zato dajejo energijo na daljši čas. Nekaj je tudi škroba, pektinov in vlaknin. Maščob je razmeroma malo, le okrog 0,4 g in - presenetljivo - prek 20 gramov vode.

Pomembne sestavine datljev so vitamini in minerali. Med njimi so vitamin B1, B3 in B5, ki pretvarjajo ogljikove hidrate in razporejajo energijo za miselne procese v možganih. Vitamin B5 povečuje “kondicijo” možganov ter izboljšuje koncentracijo in odpornost proti stresu. Datlji so najboljša naravna sladkarija, vendar je učinek njihovih sladkorjev drugačen, ker so v datljih tudi minerali, vitamini in vlaknine. Že v petnajstih minutah po zaužitju možgani dobijo hrano in energijo.

Datljevi zavitki s panceto, nadevani s trdim kozjim sirom in vejico rožmarina. Potrebujemo: zavitek mekih datljev, kozji sir, suho kraško panceto, po drobceno vejico rožmarina za vsak datelj, malo limoninega soka, ščepec kajenskega popra, rdeči poper in nekaj žlic oljčnega olja. Priprava: pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Datlje podolžno zarežemo in izkoščičimo, kozji sir narežemo na tanke palčke, pomarančo umijemo z vročo vodo in jo skupaj z lupino narežemo na tanke trakove ter še posebej prečno na nekaj rezin za okrasitev. Datlje nadevamo s trakovi kozjega sira in pomarančne lupine, dodamo kajenski poper in rožmarinovo vejico. Nato datelj ovijemo s tanko rezino pancete in vse skupaj položimo v pekač. Pokapljamo z oljem in pečemo 10 minut. Vzamemo iz pečice ter zavitke pokapljamo z limoninim sokom in potresemo z rdečim poprom in takoj ponudimo.
Datljevi poljubčki. Drobno narežemo 160 gramov izkoščičenih datljev in zmeljemo 180 gramov orehov. Pečico vključimo na 160 do 180 stopinj Celzija. Tri beljake stepemo v čvrst sneg, mu dodamo 50 gramov mletega sladkorja, orehe in datlje, premešamo in z žličko na pekač s papirjem za peko nalagamo največ za oreh velike kupčke. Za 10 minut postavimo v segreto pečico, da poljubčki privlačno porjavijo. Pečene prestavimo na mrežo, da se ohladijo, in jih po želji okrasimo. Poljubčke lahko spečemo že prej. V pločevinasti škatli (ločeni od drugih piškotov) se obdržijo ves teden ali celo dlje. Iz zapisanih količin bomo dobili za približno dva pekača poljubčkov.
Datlji s tartufi in ingverjem. 125 gramov izkoščičenih datljev grobo narežemo, stresemo v kozico, prilijemo vodo, da so pokriti in pokrito na šibkem ognju kuhamo 10 minut. Zatem odkrijemo in kuhamo dalje, da vsa voda izpari. V skledo stresemo 200 gramov zdrobljenih kosov biskvita ali piškotov, četrt žličke nastrganega posušenega ingverja, 60 gramov mletih lešnikov ali orehov in skuhane ter nekoliko ohlajene datlje, prilijemo po potrebi eno ali dve žlici sadnega soka ali žgane pijače in dobro premešamo. Počakamo, da se mešanica malce ohladi in otrdi ter oblikujemo majhne kroglice. Čokoladni obliv segrejemo in v njem vsako kroglico previdno pomočimo in z žličkama obračamo, da so v celoti prevlečene s čokolado. Zatem vsako preložimo na pekač s peki papirjem. Postavimo na hladno, da se čokolada strdi. Hranimo jih v hladilniku, kjer nas počakajo celo dva tedna.

Vitamin B3 za spanje

Vitamin B3, ki ga je največ, pa skupaj s triptofanom omogoča dobro spanje, zato datlji veljajo za odlično naravno pomirjevalo in uspavalo. Aminokislina triptofan se v nadaljevanju spremeni v serotonin in nato v spalni hormon melatonin. Med minerali je tudi kalcij, ki še dodatno pomirja. Razmeroma veliko je tudi vitamina C in nekaj vitamina A.

Med minerali je izredno dobro razmerje natrij - kalij, ki varuje srce in znižuje krvni tlak. Dobra je tudi kombinacija med bakrom, železom in vitaminom C. Zaradi bakra v datljih hitreje porjavimo. Pomagajo tudi pri težavah z dihali, saj pospešujejo izločanje sluzi in čiščenje zamašenih sinusov, še zlasti, če zraven spijete kozarec korenčkovega ali pomarančnega soka.

Datlje lahko uživamo same, kot prigrizek med obroki skupaj z mandlji in lešniki; zamešamo jih lahko med skuto, jogurt ali müslije. Iz njih je dober nadev za palačinke. Prilagam nekaj receptov, ki so zelo slastni v kombinaciji s sicer neobičajnimi živili.


Najbolj brano