Center za užitke

V hramu kleti Vinakoper so v torek pripravili prvi javni dogodek Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem, ki ga vodi dr. Aleš Gačnik s Fakultete za turistične študije v Portorožu. Prvi dogodek so posvetili odmevnemu projektu, angleškemu prevodu dela dr. Dušana Terčelja Kultura vina na Slovenskem.

Simon Kerma (levo) in Aleš Gačnik Foto: Sašo Dravinec
Simon Kerma (levo) in Aleš Gačnik Foto: Sašo Dravinec

KOPER > Senat Univerze na Primorskem je konec letošnjega maja sprejel sklep o ustanovitvi Centra za gastronomijo in kulturo vina. V centru pod vodstvom dr. Aleša Gačnika - v njem deluje tudi Simon Kerma, ki za doktorsko disertacijo raziskuje potenciale vinskega turizma v Istri - so si zadali za temeljne točke delovanja spodbujanje kulinarične in vinske kulture, preučevanje zaščitenih kmetijskih izdelkov in živil, lokalnih prehrambenih mrež, gastronomskega turizma in gastrodiplomacije.

“Zamisel o centru je zorela več let, naslonjena pa je na pobudo za ustanovitev Univerzitetnega vinskega centra iz leta 2012,” je poudaril Gačnik in izpostavil povezavo univerze z vinom in vinorodno regijo, ne le skozi študije sredozemskega kmetijstva, temveč tudi z univerzitetnim vinogradom, ki so ga na pobudo vinarja Marinka Rodice iz Trušk z rumenim muškatom zasadili leta 2005, ko je univerzo vodila dr. Lucija Čok.

Ustanovitev centra in začetek njegovega delovanja je med drugimi pozdravil rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič, dr. Melita Strnad Lemut z Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici pa je poudarila, da projekti, ki se jih lotevajo v Istri in na Goriškem kličejo po sodelovanju in harmoničnem prepletu in da so platforma za razvoj vinskega turizma.

Prvi javni dogodek centra je privabil veliko število uglednih gostov, posvečen pa je bil pred dvema letoma preminulemu dr. Dušanu Terčelju, starosti slovenske enologije, in prevodu njegovega dela Kultura vina na Slovenskem v angleški jezik. Delo je angleščini izšlo v elektronski izdaji, sozaložila pa sta ga Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane in koprska Univerzitetna založba.

O knjigi in njenem avtorju so spregovorili številni Terčeljevi učenci in sodelavci. Dr. Friderik Vodopivec je izpostavil njegovo naklonjenost mlajšim kolegom, dr. Mojmir Wondra z Biotehniške fakultete pa je Terčelja označil za svojega vinskega očeta: “Oče mi je vcepil ljubezen in spoštovanje do vina, Dušan pa mi je pokazal pravo pot.”

Terčeljeva hči Marija Mojca Terčelj je v spominih na očeta povedala, da je ostal navezan na Primorsko, tudi skozi vino: posebej je cenil teran, ki ga je obravnaval v doktoratu, ob družinskih praznikih pa je bil na mizi vselej zelen iz njegove Vipavske doline.

DS


Najbolj brano