Čas za sajenje jagodičevja

Poletne zelenjadnice smo z vrta večinoma že pospravili. No, kdor ima na voljo dovolj prostora, v teh dneh še pobira kakšen plod paradižnika, paprike, jajčevcev, bučk in seveda zelišč. Sicer pa naše vrtove in terase krasijo zrele buče vseh jesenskih barv in oblik. Na obrobju vrta pa bi lahko posadili tudi kakšno rastlinico jagodičevja, ki nam bo s svojimi barvami listov, cvetov in plodov krasilo vrt.

Tudi na majhnem vrtu imamo zaradi stavb, večjih dreves in drugih postavitev različne pogoje za rast. Dobre lege namenimo zahtevnejšim rastlinam, nekoliko slabše in delno senčne pa bodo ravno pravšnje za jagodičevje. To še posebej velja na podnebno toplejših območjih, kjer bo opoldanska senca varovala rastline pred močno pripeko in sušo, ki jo te rastline slabše prenašajo. Od jagodičnic lahko posadimo ribez (črni, beli in rdeči), kosmuljo, josto, maline, robide, goji jagode, ameriške brusnice, sibirske borovnice, šisandre, ayberri in aronije. Izbira sadik je res dobra, zato kar hitro pohitite v specializirane trgovine.

Samo borovnice potrebujejo kisla tla

Jesensko sajenje ugodno vpliva na razvoj korenin. Rastline bolje prenesejo presajanje, se čez zimo močneje ukoreninijo in prvo leto lepše razrastejo. Jagodičevje je priporočljivo saditi v dobro zračna in humusna tla. Če pa rastline sadimo v težja in manj prepustna tla, je priporočljivo tako imenovano sajenje na greben. Sadike sadimo pet centimetrov globlje, kot so bile v lončku, nadzemni del pa jim prikrajšamo na 15 centimetrov višine. Tako nam bodo spomladi odgnali lepi, dolgi poganjki, ki bodo dobro rodili. Če so tla slabo založena s hranili, v sadilno jamo potrosimo tudi dva litra organskega gnojila Bioaktiva. Pri tem pazimo, da ne pride direktno v kontakt s koreninami.

Jagodičevje večina vrtičkarjev goji kot grm in če želimo imeti lepe, debele in sočne plodove, ga sadimo na razdalji poldrugega metra. Zahtevnejši vrtnarji se lotijo tudi gojenja na špalir. To pa zahteva več znanja in angažiranosti. Za videz plodov je še posebej zanimiva vzgoja na deblu. Maline, robide in tayberry pa potrebujejo zaradi značilne rasti oporo, ki je lahko lesena ali žičnata. Lahko jih gojimo tudi na deblu.

Vse jagodičevje, razen borovnic, uspeva v nevtralnih tleh. Borovnice pa uspevajo v kislih tleh, kjer je pH 4,5. Zato uporabimo specialna gnojila z nizkim pH. V sadilno jamo z zemljo zmešamo kislo šoto, ki pa ni gnojilo. In če so tla siromašna, moramo poskrbeti, da bodo tudi pognojena. Borovnica zelo slabo prenaša sušo. Zato v primeru sušnih zim zalivamo tudi pozimi. Pri tem pazimo, da voda ne zastaja. Pred izhlapevanjem vode lahko naredimo tudi zastirko iz iglic iglavcev. Tam, kjer so težave z voluharji, je potrebno korenine zaščititi. Prav tako zaščitimo rastline pred divjadjo. Najboljša je žičnata mreža, ki pa se ne sme zajedati v rastlino.

Novost na tržišču: fourberries

Če bi radi poizkusili kakšno novost, je sedaj pravi čas, da si priskrbite sadno vrsto, ki bo dopolnila vaš sadovnjak oziroma vrt. Na tržišču je kar nekaj novosti, ki jim - zanimivo - naši podnebni in rastni pogoji ustrezajo. Ena od njih je fourberries. To je jagodičevje, ki ne sme manjkati na domačem vrtu. Pri nas v Sloveniji še nima imena. Gre za rastlino z užitnimi in okrasnimi lastnostmi. To prečudovito jagodičevje rodi plodove podobne josti, cveti kot forzicija, dehti kot nageljček, je brez neprijetnega okusa po črnem ribezu in za nameček se jeseni obarva kot najbolj žlahten pahljačasti javor. Le kdo si ne bi želel takšne rastline v vrtu? To je zagotovo prava izbira za popestritev vsakega vrta.

Botanično ima fourberries podobne zahteve kot ribez. V naravi jih zasledimo predvsem na območju severne Amerike. Fourberries je zelo robusten, prezimno trden grm, odporen je tudi na sušo. S skrbno selekcijo so vzgojene sorte z najlepšimi cvetovi, plodovi in barvo listja. Barva se začne spreminjati konec septembra. Najprej se obarva oranžno, na koncu pa nas razveseli še z lepo temno rdečo barvo, ki je lep jesenski v okras vsakemu vrtu.

Jagode dozorijo veliko kasneje kot pri ribezu. Plodovi so prijetni za uživanje, saj nimajo neprijetnega okusa po črnem ribezu. Obiramo jih, ko so jagode črne, oziroma ko skoraj padejo v roke. Takrat so okus in arome najbolj izrazite. Ponavadi ga obiramo dva do tri tedne, količina plodov pa vsekakor zadovolji vsakega ljubiteljskega sadjarja oziroma vrtnarja.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredujejo nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu.

Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulica OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Sveže, zamrznjene, posušene ...

Poznamo različne sorte, kot so black pearl, black glem, black saphir in ostale. Sorta Black pearl ima najboljše sadeže, je najzgodnejša sorta, ki rodi od sredine julija do konca julija, oziroma v začetku avgusta. Razrašča se široko, je nekoliko širše rasti, v višino meri med 120 in 150 cm. Odlikuje jo zelo intenzivno rumeno cvetenje, jagode v grozdih so velike od osem do deset milimetrov, značilnega sočno sadnega okusa.

Kako jih lahko uporabljamo? Uživamo jih sveže, zamrznjene, posušene kot rozine, predelamo ji lahko tudi v marmelado ali sok. Plod ni izgubljen, tudi če ostane na grmu. Pustite ga viseti in v nekaj tednih se bo posušil. Take so verjetno obirali in uživali že prvotni prebivalci severne Amerike.

Kako jih vzgajamo? Vzgajamo jih v obliki grma. Ponavadi zacvetijo že v prvem letu in večinoma nastavijo tudi plodove. Največji pridelek lahko pričakujemo na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvo- ali tri letnega lesa. Dobro je, da les, ki je starejši od štirih let, vsako leto redno izrezujemo, saj se to zelo dobro izkaže na pridelku. Gnojenje in sajenje velja kot za večino jagodičevja.

Čedalje več ljudi se odloča za manj poznane vrste, ki jih spremlja sloves supersadja. Zato obogatite vaš vrt ali teraso z eno takšno rastlino. Ne bo samo odličnega in izvirnega okusa, ampak bo požela tudi marsikakšen zavidljiv pogled mimoidočega sprehajalca ali celo vašega soseda.

Nasvet je pripravila

PATRICIJA PIRNAT

---