Čas je, da vrt očistimo in pripravimo za nove rastline

V preteklih dneh so padavine dokaj namočila tla in rastlinam je osvežitev več kot prijala. Med vročinskim valom namreč tudi redno namakanje ni več zaleglo. Veliko izhlapevanje in sončne pripeke so povzročile tudi propad rastlin. Plodovi paradižnika so postali mehki in ker so bili ožgani od sonca, so prisilno dozoreli. Poleg visokih temperatur pa so težave v Primorskem vrtičku povzročali še razni škodljivci, predvsem rdeči pajek, stenice, bolhači in resarji. Zaradi pomanjkanja vode v naravi so se na našem vrtu s slastnimi plodovi osvežili ptiči, poljske miške, fazani in druge žuželke.

Na muhi plodov paprike in paradižnika so se pojavili izraziti rjavo-črni madeži, ki so znak pomanjkanja kalcija. V tako ekstremnih razmerah, kakršne so vladale prejšnji teden, kljub zadostni vlagi v tleh, rastline nimajo več sposobnosti črpanja hranil.

Kljub vsem tem težavam pa si moramo priznati, da so bili naši pridelki polnega okusa. Nič hudega, če so plodovi poškodovani. Sedaj je čas, da jih poberemo z našega vrta. Kar je nagnitega in poškodovanega, izrežemo in očistimo.

Plodove operemo in jih predelamo v razne omake, vložene solate, mezge ali pa pospravimo v zamrzovalno skrinjo. Tako bomo vse te dobrote in vitamine prihranili za čez zimo.

Vrt očistimo, pospravimo in pripravimo za nove rastline. Predlagam, da zemljo ponovno zmerno pognojimo z organskim gnojilom Bioaktiv, in sicer uporabimo 20 litrov za 100 kvadratnih metrov. Tam, kjer so tla zelo osiromašena z gnojili, pa dodamo še mineralno gnojilo Belfruto (2 kilograma na 100 kvadratnih metrov).

Tako smo tudi na vrtičku Primorskih novic skupaj s študenti Univerze na Primorskem kljub neznosni vročini pred dnevi uredili vrt, vse prekopali, pognojili in posadili različne kapusnice in solatnice. Kljub vročini pa na vrtu posebej lepo raste tržaški solatnik, blitva, peteršilj in zelena.

Kaj lahko zdaj posadimo?

Od druge polovice junija pa vse do prve polovice avgusta lahko v slovenski Istri posadimo zgodnje in pozne cvetače, ohrovt, brokoli, zelje, solate, cikorije in endivije. Posebej moramo paziti, da ne bomo prezgodaj posadili sadik koromača in glavnatega radiča, ker je večja možnost, da nam gre v cvet. Ti dve kulturi vsekakor posadimo od druge polovice julija dalje. Nekateri se odločate v tem terminu tudi za sajenje pora. Por je zelo dolga kultura in potrebuje za svojo rast šest mesecev in več. Res pa je tudi, da zelo dobro prenaša nizke temperature in ga lahko imamo na vrtu vse do zgodnje spomladi oziroma, dokler nam ne uide v cvet. Kdor se bo odločil za sajenje pora v tem terminu, mora pohiteti, saj ima por zelo malo časa, da dobro razvije koreninski sistem pred zimo. Pridelek bo ostal bolj droben, vendar ga boste imeli vso zimo v vrtu na voljo za popestritev jedilnika. Pozimi bo celo eden od glavnih svežih vrtnin za pripravo raznih enolončnic, rižot, omlet in ostalih jedi.

Večina vrtičkarjev se odloči za sajenje takrat, ko je najhujša vročina mimo in ko so možne bolj pogoste padavine. Vendar pozor! Če bodo jesenski meseci deževni in hladnejši, je manj možnosti za optimalen razvoj sadik vrtnin. Take sadike bodo imele manjši koreninski sistem in manj listne mase, kar pomeni, da bomo imeli tudi slabši pridelek. Sedaj je skrajni čas za setev na prostem neposredno na setvenico za razne radiče, kot na primer castelfranco, palla rossa, verona in ostali.

Severni del Primorske in Notranjci lahko posejete blitvo, špinačo, motovilec in rukolo. V slovenski Istri pa raje počakajmo od druge polovice avgusta do sredine septembra, ker je takrat manj možnosti za uhajanje v cvet. Če imamo seveda dovolj vrta na razpolago. V nasprotnem primeru priporočam sajenje sadik. Tako bo uspeh zagotovljen. Pri direktni setvi imamo več možnosti, da nam bo slabo kalilo, bodisi zaradi neenakomernega namakanja bodisi zaradi poškodbe semen od raznih žuželk.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu.

Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Kaj je pomembno pri sajenju?

Pri sajenju kapusnic in solatnic vedno pazimo, da ne sadimo pregloboko. Koreninski vrat naj gleda iz zemlje. Predvsem je to pomembno pri solatah, radičih in endivijah. Če bodo namreč pregloboko posajene, je možnost gnitja pri koreninskem vratu večja, poleg tega pa rastlini onemogočimo razvoj rozete. Prav tako moramo biti previdni, da gnojilo ne pride neposredno v stik s koreninami, ker lahko pride do ožigov. Če namakate s kapljičnim namakalnim sistemom, predlagam, da tik pred sajenjem vklopite namakanje in sadite tik ob kapljačih.

Solatnice sadimo na razdaljo v vrsti 25 cm in v vrsti 30 cm. Kapusnice pa v vrsti 40 cm in med vrsto 60 do 70 cm. Obvezno redno namakamo. Poleg naštetega je zelo pomembno, da posadimo zdrav in kakovosten sadilni material. Obiščite trgovine Agrarie Koper, kjer vam bodo strokovnjaki rade volje priskočili na pomoč z raznimi nasveti. Na policah dobite tudi ekološke sadike iz naše Vrtnarije Purissima.

Nasvet je pripravila: PATRICIJA PIRNAT

---