Bosanske piramide v diplomski nalogi študentke Turistice

Na Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem - Turistici je v ponedeljek Renee Čaleta Meroni uspešno zagovarjala diplomsko nalogo s prav posebnim naslovom: Bosanske piramide kot del sistema turistične ponudbe Evrope. Zagovora se je poleg mentorice dr. Tadeje Jere Jakulin in številnih gostov udeležil tudi raziskovalec bosanskih piramid in somentor nove diplomantke, dr. Semir Osmanagić.

Zadovoljni po uspešnem zagovoru diplomske naloge (z  leve): dr. Tadeja Jere Jakulin, Renee Čaleta Meroni in dr.  Semir Osmanagić

 Foto: Alja Tasi
Zadovoljni po uspešnem zagovoru diplomske naloge (z leve): dr. Tadeja Jere Jakulin, Renee Čaleta Meroni in dr. Semir Osmanagić  Foto: Alja Tasi

“O bosanskih piramidah so že pisali seminarske, diplomske in celo magistrske naloge. Ta diplomska naloga pa mi je še posebej pri srcu, ker je doslej najbolj sistematično narejena, z raziskovalnimi metodami, značilnimi za družboslovne vede. Renee Čaleta Meroni je dve leti obiskovala Visoko in zelo dobro pozna situacijo na terenu. Anketirala je na stotine turistov, prostovoljcev in raziskovalcev. Sklepi, do katerih je v svoji raziskavi prišla, so zelo jasni: ljudje piramide obiskujejo iz različnih razlogov. Ti so lahko znanstveni, vezani na energetske fenomene, duhovni razvoj, zdravljenje ali prostovoljno delo. Ne glede na motiv pa vsi obiskovalci iz Visokega odhajajo navdušeni,” pravi dr. Semir Osmanagić, odkritelj bosanskih piramid v dolini blizu Sarajeva, ki je zelo zadovoljen, da je to tematiko za diplomsko delo sprejela prav Univerza na Primorskem (UP).

Bilo je le vprašanje časa

Za to gredo zasluge predvsem prorektorici UP, izredni profesorici dr. Tadeji Jere Jakulin, ki je bila mentorica študentke Meronijeve.

“Fenomen bosanskih piramid je v svetovnem okolju znan slabih deset let. Turisti in strokovna javnost v velikem številu obiskujejo Visoko in njegovo dolino. Turistična infrastruktura v Visokem je slaba, in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo začele pojavljati raziskave o možnosti razvoja tovrstnega turizma v Evropi. Veseli smo lahko, da se je teme lotila naša študentka in v slabih dveh letih opravila obsežno raziskavo na terenu, pri čemer je poleg prebivalstva in turistov sodeloval somentor na terenu, kolega dr. Osmanagić,” profesorica Jakulinova komentira dejstvo, da se je tema bosanskih piramid znašla v akademski obravnavi prav na UP.

“Oba mentorja sta mi v tem dveletnem raziskovalnem projektu dajala veliko strokovno in moralno podporo. Zame je velika čast, da sem lahko sodelovala s takima strokovnjakoma,” o svojih mentorjih pove Meronijeva, kot najbolj zanimiva dognanja svojega raziskovalnega dela pa našteje: “Te piramide so prvo tovrstno odkritje v Evropi. So največje in najstarejše na svetu, zgrajene iz najboljšega betona, natančno orientirane proti severu ter z največjo mrežo podzemnih predorov. Zgrajene so bile z zelo napredno keramično tehnologijo.”

Meronijeva je v svojem diplomskem delu, za katerega je prejela čisto desetko, podrobno opisala razvoj alternativnega turizma in tudi mrežo predorov Ravne, tako z arheološkega kot tudi z zdravstvenega vidika, saj se predori v zadnjem času razvijajo v prvovrstno podzemno zdravilišče.

Ideja razpršenega hotela

“Ta oblika turizma v dolino piramid privablja na stotine turistov z vsega sveta. V diplomski nalogi so predstavljeni najdeni artefakti in tudi energetsko sevanje piramid. Te delujejo kot energetski generator, z izjemno pomembnim vplivom na okolico. Povedano drugače, bosanska piramida Sonca se obnaša kot ogromen energetski akumulator, ki svojo energijo neprekinjeno sprošča nad sabo. Je svojevrsten perpetuum mobile, ki je dobil začetni zamah v daljni preteklosti in od takrat neprestano deluje,” razlaga nova diplomantka Turistice.

Za popestritev turistične ponudbe v mestu Visoko je Meronijeva predlagala zanimivo idejo razpršenega hotela. Gre za koncept povezave malih turističnih ponudnikov - družinskih hiš, zasebnih in počitniških apartmajev - na določenem ožjem geografskem območju v širšo in celovito ponudbo turističnih storitev, kar bi izboljšalo turistično ponudbo v Visokem.

“Turistična infrastruktura v dolini piramid je popolnoma nerazvita,” opaža Meronijeva. “Primanjkuje osnovnih stvari, kot so javna stranišča in turistične oznake. Za to bi morali poskrbeti lokalna ali regionalna skupnost oziroma kanton. Da sploh ne govorim o neustreznih hotelih, o ljudeh, ki ne govorijo tujih jezikov, o nezadostni ponudbi in potrebnem drugačnem odnosu do tujcev. V Visokem je še vedno manjše število ljudi, ki so proti prihodu strokovnjakov in ne verjamejo v obstoj piramid. To je nedopustno. Bosanci so gostoljuben narod in morali bi napeti vse moči ter podpreti razvoj projekta in turistične infrastrukture.”

Pritisk na oblast

Pričujoče diplomsko delo je ne le promocija Bosne in Hercegovine, pač pa tudi svojevrsten pritisk na lokalno in državno oblast, meni Osmanagić. “Od daleč se včasih bolje vidi, da ima Bosna novo turistično destinacijo, ki jo je potrebno razviti,” pravi.

Ideja razpršenega hotela je odkritelju bosanskih piramid zelo všeč: “Bosna in Hercegovina je danes gospodarsko nerazvita država z veliko korupcije. Razvoja se moramo lotiti dolgoročno in sistematično. V Visokem nikoli ni bilo turizma, zato smo pred velikim izzivom, saj moramo začeti z ničle. Če k temu prištejemo še vse pritiske, ki otežujejo delo naše fundacije - kulturno ministrstvo želi zaustaviti naš projekt, županja Visokega nima nikakršnega razumevanja za razvoj turizma in podobno -, je jasno, da bi nekateri v taki situaciji že zdavnaj obupali. Mi pa se ne damo in še naprej privabljamo turiste, ki so doslej prišli že iz več kot 80 držav sveta, z vseh petih kontinentov. Turistična infrastruktura je za tako globalno atrakcijo seveda povsem neprimerna, zato je ideja razpršenega hotela zelo zanimiva, še posebej, ker tak projekt lahko zelo hitro zaživi v praksi.”

“Zadovoljna sem, ker izsledki jasno pokažejo temelje celostnega razvoja visoškega turizma. Naloga sama je zanimiva, saj obenem ko opisuje situacijo na terenu, uresničuje korake celostnega razvoja turizma,” pravi prorektorica UP. O sodelovanju z dr. Osmanagićem pa: “Semir nosi v sebi tisto, kar plemeniti akademsko okolje: odprtost, svetovljanstvo in širjenje meja vednosti ter zmanjševanje nevednosti, ki obstaja le zaradi tega, ker se človek težko premakne iz svojega območja znanega.”

Ponovno kongres v Ljubljani in Mariboru

Osmanagić je sicer v Sloveniji reden gost. Zelo je hvaležen temu okolju, ki ga je sprejelo in podprlo njegovo delo. “Pred desetimi leti, ko smo začeli s promocijo bosanskih piramid, je bil najpogostejši komentar, če gre za kak novi bosanski vic. Pred leti sem sam organiziral predavanja v Ljubljani, na katera je prišlo morda deset ali petdeset ljudi. Lani pa je bilo v Cankarjevem domu na kongresu 'Starodavne tehnologije in prihodnost človeštva' več kot tisoč ljudi,” je ponosen.

Zaradi velikega zanimanja bodo kongres letos ponovili. Prihodnjo soboto, 12. septembra, bo Osmanagić v Cankarjevem domu v Ljubljani gostoval skupaj z raziskovalci starodavnih tehnologij Michaelom Tellingerjem, Klausom Dono in Valerijem Uvarovom. Dan kasneje bodo dogodek ponovili še v Festivalni dvorani v Mariboru. “Govorili bomo o novih odkritjih v zvezi s starodavnimi civilizacijami, ki jih ne morete prebrati v zgodovinskih učbenikih. Ljudje se odpirajo in vse bolj dojemajo, da nismo le fizična bitja s petimi čuti. Imamo tudi duhovne čute, in čas je, da jih začnemo razvijati, saj potem ne bodo mogli več manipulirati z nami,” meni Osmanagić.

ALJA TASI


Najbolj brano