Boj za teran do zadnje kapljice

Zakaj evropski komisar vprašanje terana sploh na novo načenja? Kaj snuje Hrvaška, išče podporo v Italiji? Za Slovenijo je zadeva zaključena: teran je oznaka za vino s trte refošk, ki raste na Krasu in ustreza določenim parametrom. Zaščito v EU je uveljavila le Slovenija, za to ima vse razloge in pri tem bo brezkompromisno vztrajala, so zagotavljali udeleženci okrogle mize o teranu v okviru ljubljanskega vinskega sejma.

Nazadnje so si Kraševci in ljudje, ki so tako ali drugače vpleteni v zgodbo o zaščiti terana, začeli postavljati nekatera vprašanja, ko je pred kratkim italijansko kmetijsko ministrstvo v okrožnici deželni vladi Furlanije Julijske krajine (FJK) zapovedalo, da morajo vinarji na italijanskem delu Krasa opustiti uporabo oznake teran. Čeprav kmetje na slovenskem delu Krasa podpirajo svoje kolege čez mejo in so skupaj iskali tudi možnosti za uveljavitev čezmejnega terana, so zdaj okoliščine takšne, da bo morala Slovenija braniti tisto, kar je pri zaščiti terana v Evropski uniji dosegla sama. Nevarnost so zaznali na Hrvaškem.

“Za nas je postopek zaključen”

Tudi zato je bila tema ene od okroglih miz v okviru vinskega sejma v Ljubljani Teran - del kulturne dediščine in nacionalne identitete. “Zadeva je pravno jasna. Ves postopek je tekel po ustreznih poteh. Teran je oznaka za vino s trte sorte refošk, ki raste na kraških tleh. Zaščito je uveljavila Slovenija sama. Lahko bi obstajal seznam izjem, vendar bi ga Hrvati morali poskušati uveljaviti, a tega niso storili. Danes za to nimajo več možnosti, za nas je postopek zaključen,” je odločna državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. “Razlogov za zaščito imamo več kot dovolj,” je dodal Miran Vodopivec, strokovni vodja projekta za zaščito terana. Kraševci so jih utemeljili na klimatskih in geografskih posebnostih pokrajine ter na zgodovinskih dejstvih o teranu.

Hrvaška Istra je daleč od Krasa, primerjava z njim ni na mestu, so poudarjali udeleženci okrogle mize. Navsezadnje, v slovenski Istri trta refoška predstavlja pretežni del pridelave, a nikomur ne pride na misel, da bi v njem “odkrival” teran. Klemen Lisjak (tudi avtor brošure o teranu) je zavrnil hrvaško sklicevanje na avtohtono trto teran in poudaril, da je vino teran pač prepoznano kot vino s trte refošk na Krasu. Podrobnosti še naprej iščejo v sestavi vina in številne analize odkrivajo v njem še nova bogastva, je dodal. Sicer pa je bolj ali manj znano, da so vinogradniki v hrvaški Istri vinograde zasajali s cepljenkami refoška s Krasa.

Za preživetje kraškega vinogradništva gre

“Naš cilj mora biti tudi onemogočiti nelojalno konkurenco,” meni Marjan Colja, direktor Vinakras, največje kleti s teranom na svetu. “Vanj namreč vlagamo neprimerno več kot Hrvati v tisto, kar bi prodajali kot teran. Temu primerno bi nam konkurirali z nižjo ceno. Ta za nas že tako ni dovolj visoka, da bi pokrivala stroške pridelave. Zaščita je potrebna tudi za to, da preprečimo opuščanje vinogradov na Krasu,” je še povedal direktor Vinakrasa. Sprašuje se, zakaj takšna zagnanosti Hrvatov v Istri, ki jim njihov “teran” predstavlja zelo majhen delež pridelave grozdja oziroma vina. Odgovor je verjetno v poskusu prodora na slovenski trg. Vinogradnik in vinar ter predsednik konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak iz Dutovelj si brez zaščite terana ne predstavlja preživetja kraškega vinogradništva, saj pomeni teran kar 85 odstotkov vsega, kar pridelajo. Ob tem je spomnil na zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vinarji, da jim prek postopka sledljivosti sploh priznajo oznako. Vino brez zahtevane kakovosti ostane v kategoriji namizno rdeče kraško (brez omembe terana). Na vrhu je izbrani teran, za njim pa kakovostni teran. Hrvaškega terana na vinskih sejmih v preteklosti nisi srečal, se spominja.

Slovenija je teran zaščitila že z zakonom leta 1970. Zaščiteno geografsko oznako je uveljavila leta 2000, štiri leta kasneje, ob vstopu v EU, pa je zaščita postala del evropskega pravnega reda. Hrvaška bi se morala temu “pokoriti” ob vstopu v EU leta 2013, a se je dogajalo, da se je hrvaški “teran” še kasneje pojavljal na prodajnih policah, celo v Sloveniji. Po akciji slovenskih inšpektorjev so ga morali umakniti.

Hrvaška, ki je imela čas za ugovor na zaščito do leta 2004, tega ni storila. Zgodbo je začela v Bruslju pogrevati letos, ko je sprožila aktivnosti za razširitev zaščite tega vina na svoje ozemlje. Pritiski so bili očitno močni in julija sta se na to temo sestala slovenski kmetijski minister Dejan Židan in evropski komisar Phil Hogan. “Evropska komisija nam je poslala dokumente, iz katerih naj bi razbrali, za kaj pravzaprav gre. A je vsa vsebina prekrita s flomastrom, tako da ni moč ničesar razbrati,” je povedal direktor Vinakrasa Marjan Colja.

Čezmejni teran za zdaj preveč tvegan projekt

Na etiketah svojih steklenic teran označujejo tudi kraški pridelovalci na italijanski strani. Naši jim pri tem nekako gledajo skozi prste. Oboji dobro sodelujejo, skupaj nastopajo na sejmih, pogovarjali so se tudi o možnostih priznavanja tako imenovanega čezmejnega terana. Kras je enovit, meje ne priznava, pravijo. Toda zaščito je uveljavila Slovenija in po zdajšnjih določilih izjem ne more biti. To je nazadnje ugotovila tudi Italija in, kot rečeno, kmetijsko ministrstvo je pred kratkim označbo teran v Italiji prepovedalo.

To bi morali storiti že zdavnaj, ali gre za navezo s Hrvaško, ugibajo Kraševci? Ministrstvo namreč dodaja, da bo Evropska komisija v kratkem objavila dokončni seznam vinskih sort in njihovih poimenovanj. Ali torej računajo na drugačno rešitev, h kateri bi svoj lonček pristavila tudi Hrvaška?

Kakorkoli, zadeva dobiva tudi politične razsežnosti. Kot je poročal Primorski dnevnik, je deželni svetnik iz vrst stranke Naprej Italija! Sloveniji v zvezi s teranom očital enostransko odločitev. Namiguje celo, da Slovenija nima izpolnjenih niti zemljepisnih niti tehničnih pogojev za uporabo oznake teran. Svojemu ministrstvu pa očita, da ne ščiti dovolj pravic vinarjev v Furlaniji Julijski krajini. Hkrati se je na območju občine Zgonik pojavil promocijski plakat za teran. Napis je v slovenščini in italijanščini, s čimer naj bi avtorji želeli povedati, da je teran doma na obeh straneh meje.

Razmere okoli terana so očitno takšne, da bo morala Slovenija vztrajati pri tistem, kar je dosegla, torej pri zaščiti terana na svojem ozemlju. Pri vsem razumevanju do kolegov na italijanski strani Krasa bi bilo odpiranje možnosti za čezmejni teran za zdaj preveč tvegano.

Na okrogli mizi v Ljubljani je državna sekretarka Tanja Strniša ponovila tisto, kar je pred dnevi povedala ob robu občnega zbora Kmečke zveze v Trstu: projekt čezmejnega terana je mogoč, a bi zahteval nov postopek. Z njim bi se morale strinjati Slovenija, Evropska komisija in vse države EU.

DAVORIN KORON

---