Bo idrijski čipki uspelo priti na Unescov seznam?

Idrija je pred desetletjem začela spodbujati organizacijo svetovnega čipkarskega kongresa v Sloveniji in ga pred štirimi leti tudi dobila. Organizirali ga bodo leta 2016 in takrat naj bi idrijsko čipko zaščitili na Unescovi listi nesnovne dediščine. V zadnjem času pa se znova pogrevajo prežvečene razprave o neobstoječi slovenski čipki. Lahko to ogrozi vpis idrijske na listo Unesca?

Idrijski Župan Bojan Sever je pripravo svetovnega kongresa Organizacije za klekljano in šivano čipko (OIDFA) spodbujal zato, da bi z njo promovirali Idrijo in njene čipke, a hkrati tudi Slovenijo. Kongres namreč obišče do 100.000 ljudi. S sodelavkami iz vseh institucij, ki se ukvarjajo z idrijsko čipko, od šole do muzeja in centra za dediščino, so kandidaturo pripravili tako dobro, da je Idrija kongres leta 2016 dobesedno iztrgala iz rok favorizirane Nemčije. Čeprav priprave nanj potekajo dobro, je vtis, da Idrija v njih igra vse bolj obstransko vlogo. Še huje! Znova oživljene, a strokovno neutemeljene razprave o slovenski čipki so resno zamajale namero, da bi v kongresnem letu idrijsko čipko zaščitili na listi nesnovne dediščine pri Unesco.

Pobudniki kongresa izrinjeni na rob

Severjevo vodilo je bilo strniti sprto klekljarsko Slovenijo. Ko je k sodelovanju pridobil ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in prestolnico kot osrednjo gostiteljico (za največji kongresni dogodek pri nas ima samo Ljubljana dovolj zmogljivosti), je k sodelovanju pritegnil vsa slovenska čipkarska središča. “Pristop klekljarskih središč, zlasti Žirov in Železnikov, je bil velik uspeh. Naredili pa smo še korak dlje. K sodelovanju smo povabili čipkarska središča iz vseh sosednjih držav in vsa so na sodelovanje pristala. V kandidaturo smo se podali s povsem izdelanim programom in na veliko presenečenje za dva glasova premagali Nemčijo,” je povedala Karmen Makuc, ki je kot svetovalka občinske uprave povezovala vse niti priprav na kandidaturo in s čipkarsko šolo in županom tudi sopodpisala organizacijo OIDFA 2016. K podpisu so povabili še slovensko članico odbora OIDFA in predsednico tedaj še živečega združenja slovenskih čipkaric, oblikovalko Afrodito Hebar Kljun.

Združenje je žal usahnilo in ni minilo veliko časa, da so idrijski botri kongresa v odboru OIDFA 2016 ostali v manjšini. Lani, ko je bila idrijska čipka kot mojstrovina vpisana v slovenski register žive dediščine in je bil s tem uresničen predpogoj za vpis na podobno listino pri Unescu, pa so se v državi znova razmahnile neproduktivne razprave o slovenski čipki, ki da naj bi jo bilo smiselno zaščititi. To pa pomeni upor zaščiti strokovno utemeljenih tehnoloških posebnosti idrijske čipke.

Strokovne utemeljitve ostajajo prezrte

Delitve, ki se periodično ponavljajo že desetletja, naj bi skupaj s kongresom pomagala odgnati še obsežna monografija Mestnega muzeja Idrija Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Na 237 straneh velikega formata strokovno temeljito in sploh prvič utemeljuje razvoj in posebnosti idrijske čipke, njeno povezavo s tistimi v svetu in na slovenskih tleh.

Osrednji avtorici, etnologinji Mirjam Gnezda Bogataj in Marijo Terpin Mlinar, smo vprašali, kako se lahko ob taki utemeljitvi ravno pred kongresom bohotijo značilni slovenski spori o čipki. “Delo je bilo pisano tudi z namenom, da bi spore presegli in strokovno pojasnili razvoj in tehnologijo čipk v svetu in pri nas. Žal se zdi, da nihče od tistih, ki bi moral, monografije ni prebral,” sta bili soglasni. V idrijskem muzej so bili pripravljeni monografijo natisniti v zadostnem številu, OIDFA pa bi pokrila del stroškov za to, da bi jo dobili vsi udeleženci kongresa. Slovenski odbor kongresa je idrijski predlog s preglasovanjem zavrnil.

“Spori nas ne zanimajo”

“Za to mi je žal, prav tako tudi za zaplate okrog zaščite idrijske čipke. Lahko bi ravnali složno, kot so Hrvati, ki so pri Unescu ločeno zaščitili vse tri svoje značilne čipke. A lepo vas prosim, ne pišite o težavah, saj je naš cilj še vedno sodelovanje in kakovosten kongres. Priprave potekajo dobro in mi se nanj pripravljamo temeljito. Verjemite, da se bo Idrija na njem predstavila zelo odmevno, “ je prepričana Makučeva.

Pritrjujejo ji v Čipkarski šoli. “Spori nas ne zanimajo. Naša naloga je, da pripravimo privlačne delavnice, ki bodo potekale v Idriji, in niz drugih dogodkov. Do kongresa junija 2016 pa bomo v v vsakem biltenu OIDFA predstavljali in tudi strokovno razjasnjevali pomen našega dela in idrijske čipke,“ je povedala vodilna šolska oblikovalka Maja Svetlik.

Sočasno z Idrijo bodo delavnice gostili še v Žireh in Železnikih. Ker bo kongres z osrednjim dogajanjem v Ljubljani teden dni po festivalu idrijske čipke, si v Idriji tudi na njem obetajo nekaj deset tisoč obiskovalcev z vseh celin sveta.

SAŠA DRAGOŠ

---