Bazilika za več življenja

Med čakanjem na kavo, ki jo obredno pripravlja moj mož, sem na balkonu z roko pobožala liste zelišč, ki jih gojim v lončkih, da so nenehno pri roki. Zadišalo je po melisi, šetraju, meti, rožmarinu in - baziliki.

Bazilikina solata s paradižnikom in mozzarelo Foto: Ivan Merljak
Bazilikina solata s paradižnikom in mozzarelo Foto: Ivan Merljak

Vonji so se zmešali med seboj, da sem se takoj spomnila hitre hoje v prijetno hladnem septembrskem jutru. Na poljih in travnikih okrog mesta vedno prijetno diši. In zjutraj sva si z možem oddahnila prav ob vrtičku, kjer se je bohotil velik grm bazilike. Kdor jo pozna, ve, kako to zelišče naravnost prikliče v življenje, obudi voljo, pa če si še tako utrujen. Pri nas so pravili, da bolnik zagotovo ozdravi tedaj, ko bo začel jesti. Ko mu hrana zadiši, na primer nedeljska juha ali potica ... Vonj ga ozdravi, mar ne?!

Zdi se da je vonj tisti, ki človeka predrami, in bazilika ima prav takega; svojevrstno dramilo v življenje. Morda so prav zato baziliki rekli kraljevsko zelišče. Nekateri se morda spomnite, da sem o tem že pisala pred leti in omenila, da je bazilika dobila ime po kralju. Po starogrško so kralju rekli “basileus”, kar je pomenilo maziljen, ker so bili pač kralji kot izbranci maziljeni z eteričnimi dišavami. In med njimi zagotovo ni manjkalo bazilike. Maziljen je bil tudi Kristus in legenda prvi, da je po Kristusovem vstajenju bazilika zrasla okrog praznega groba. Zato iz spoštovanja do nje menda pomembne cerkve po vsem katoliškem svetu imenujejo - bazilike.

No, navadna bazilika kot zelišče (lat. Ocimum basilicum L.) sodi v družino ustnjatic (lat. Lamiaceae) in je močno aromatična enoletna rastlina, ki zraste kakih 30 centimetrov visoko. Njeni cvetovi so rožnati ali beli. Vsa rastlina zelo prijetno, močno, a blago diši. Danes poznamo okrog 60 različnih sort bazilike, poglavitne skupine so - poleg zelene - še: rdečelistna bazilika, orjaška azijska širokolistna bazilika ter majhna mediteranska bazilika z drobnimi cvetovi, ki je še posebno močno dišeča. Ta je pri nas najpogostejša. Ljudska imena za baziliko so še: bazilka, bajželj, bosilj, bosiljek, božiljek, bažuljek, božilek, bražiljka, bražika, bržiljka, mežiljka, prežilka. In še bi kakšno našli, vsa imena pa imajo skupni koren, ki izhaja iz - maziljenja.

Zakaj je bazilika tako posebna?

Zanimivo je, da imajo druga začimbna zelišča količinsko več eteričnih olj kot bazilika; ta jih ima le od 0,4 do 0,8 odstotka. Pa vendar je v tem skoraj skromnem deležu do dvajset različnih vrst eteričnih olj, ki ji dajejo značilno aromo. Med temi olji vsebuje tudi znanstveno potrjeno zdravilne: cineol, linalool, ocimen, citral, timol, metil-kavikol, evgenol, pineol, metil-cinamat in v nekaterih vrstah tudi kafro. V baziliki srečamo tudi čreslovine, glikozide, saponine in grenke snovi. Veliko sestavin je še neraziskanih. V baziliki najdemo tudi veliko različnih mineralov; čeprav so le v sledovih, v telesu delujejo bazično, razstrupljevalno. Tu so kalij, kalcij, magnezij, železo, fosfor in cink.

Koristni učinki

Bazilika med začimbami nosi oznako “z”, kar pomeni, da ima medicinsko potrjene zdravilne učinke. Moderne raziskave potrjujejo ugotovitve ljudskega zdravilstva, da bazilika pomaga pri mnogih težavah. Tako deluje kot stomahik, kar pomeni, da povečuje izločanje želodčnega soka in peristaltiko želodca. Je karminativ in pomaga zoper napenjanje; je antispazmodik in podobno kot majaron in radič preprečuje krče; je galaktogog in okrepi izločanje mleka pri doječih mamicah; je antiseptik in razkužuje usta, grlo in rane; je emanagog in odpravlja pekoče uriniranje ter pomaga pri ženskih težav z belim tokom; je blag sedativ, pomirja centralno živčevje in povečuje zbranost ter odpravlja melanholijo, blaži depresijo; je antelmintik in zavira razvoj mnogih črevesnih parazitov, škodljivih bakterij in glivic, med njimi salmonele, Eschericchia coli, Stafilokoke in Listerio; je diuretik in odvaja odvečno vodo iz teles; je daiforetik in povečuje znojenje; in ne nazadnje je afrodiziak in povečuje spolno slo. V ta namen naredimo napitek: čajno žličko bazilike damo v deciliter belega vina in ga segrevamo, vendar ne sme zavreti. Ko se začne peniti, napitek umaknemo od ognja in ohladimo. Dodamo žličko medu. Pijemo toplo eno uro pred spanjem. Morda sta najpomembnejši eterični olji v baziliki cineol in evgenol. Cineol pomaga pri vnetju grla in boleznih dihal, pri bronhitisu, celo tudi astmi in senenem nahodu. Evgenol v baziliki deluje podobno kot aspirin in preprečuje zlepljanje trombocitov. Antioksidanti v baziliki, zlasti urzolna kislina in apigenin, pomagajo pri herpesu. želodčnih in črevesnih težavah, celo pri ulkusu. Kopeli iz listov bazilike priporočajo za nego lasišča ter izsušene in nečiste kože. Z obsežno raziskavo v arabskem svetu so ugotovili, da z baziliko lahko uspešno brzdamo sladkorno bolezen. Bazilika naj bi upočasnila prebavo ogljikovih hidratov in s tem zadrževala izločanje sladkorja v kri.

Bazilika je v kuhinji dobrodošla

Bazilika z veseljem obogati veliko jedi: krompirjeve, gobje in druge zelenjavne juhe, paradižnikove prelive, pečeno meso, ribe, sveže sire in vse marinade. Bazilika je dragocen dodatek pri kuhanem fižolu in drugih stročnicah, saj po kosilu nikogar ne napenja. Zlasti je priporočljiva pri vseh, ki imajo premalo želodčne kisline, dobrodošla je tudi pri črevesnih težavah. Pri zaprtosti uravnoteži črevesno floro, zato se po jedi, v kateri je bazilika, počutimo lahkotnejši. Dobro se ujema s česnom, koriandrom, meto, drobnjakom, rožmarinom, origanom, peteršiljem, meliso in majaronom.

Bazilika navdušuje

Pa ne samo Izolane, ki danes organizirajo že sedmo Bazilikijado v Ljubljanski ulici. Lani so pripravili več kot 60 dišečih jedi z baziliko, tokrat naj bi jih bilo še več. Ni čudno, da Bazilikijada prerašča v pravi praznik na izolskih ulicah, saj bazilika poživlja, prebuja domiselnost in voljo do življenja ...

Bazilikina paradižnikova solata z mozzarelo ali mladim sirom

Potrebujemo: po en paradižnik na osebo, mozzarelo, mlad kozji ali drugi sir po želji, veliko lističev bazilike, sol, poper, balzamični kis, oljčno olje.

Priprava: Paradižnik narežemo na rezine oziroma kolesca, podobno tudi mozzarelo ali drug sir. Na večji krožnik izmenično nalagamo rezine paradižnika, mozzarelle in lističe bazilike. Posolimo in popramo ter pokapamo z oljčnim oljem in kisom. Po želji lahko solati dodamo kapre, oljke in podobno.

Bazilikina omaka

Za štiri osebe potrebujemo: 3 čebule, 200 g pancete, dva stroka česna, 6 paradižnikov, 2 žlici oljčnega olja, 400 g pelatov iz pločevinke, veliko žlico sesekljanih listov sveže bazilike, 2 trdo kuhani jajci, 100 gr parmezana, sol in poper in testenine ali riž.

Priprava: v ponvi segrejemo olje in na njem zlatorjavo popečemo čebulo in panceto. Dodamo česen in pelate, kuhamo 15 minut in dodamo na trakove narezane sveže paradižnike, solimo in popramo in posujemo z baziliko. Premešamo in prelijemo čez testenine ali riž. Čez vse to potresemo sesekljana kuhanja jajca in parmezan.

Bazilikino vino

Pest svežih listov bazilike namakamo v vinu deset dni in vsak dan pretresemo, nato to vino precedimo. Če mu primešamo oljčno olje, dobimo napitek zoper zaprtje.

Bazilikin napitek

Potrebujemo: eno kumaro, 2 decilitra kefirja ali kislega mleka, žličko pekoče gorčice, dve žlici sesekljane bazilike in žlico orehovega olja, sol in poper.

Priprava: zmešamo v mešalniku in ponudimo.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

MARIJA MERLJAK


Najbolj brano