Bazilika, kraljica zelišč

Za mnoge kuharje je bazilika “kraljica zelišč”, kar potrjuje tudi njeno znanstveno ime Ocimum basilicum L. Beseda Ocimum izhaja iz grške besede “okimon” in pomeni voh, beseda “basilikon” pa v grščini pomeni kraljevski. Brez bazilike si skoraj ne predstavljamo italijanske kuhinje, zato ne preseneča, da je bazilika v Italiji tudi simbol ljubezni.

Navadna bazilika je enoletna rastlina, ki izvira iz toplih tropskih območij južne in jugozahodne Azije, predvsem Indije. Bazilika je tudi v Evropi kulturna rastlina, kamor naj bi se razširila v času Grkov in Rimljanov. Grmiček bazilike lahko zraste od 20 do 60 cm visoko in ima v parih razporejene svetleče in aromatične liste. Bazilika spada v družino ustnatic, za katere je značilno, da imajo na površini listov ali cvetov žleze, ki izločajo eterično olje. Na vrhu stranskih poganjkov pa ima bazilika nanizane drobne, bele cvetove.

Poznate limonsko, janeževo in cimetno baziliko?

Poleg navadne ali genoveške bazilike so te sorte bazilike pri nas najbolj razširjene, sicer pa obstajajo številne gojene sorte, ki so jih poimenovali predvsem po značilni aromi, včasih pa tudi po obliki in barvi. Tako poznamo še grško baziliko (O. basilicum var. minimum), solatno baziliko (O. basilicum var. crispum), sveto baziliko (O. basilicum var. sanctum), kafrno baziliko (O. basilicum var. canum), ameriško baziliko (O. basilicum var. americanum) in rdečelistno baziliko (O. basilicum sorta Dark Opal). Rdečelistna bazilika ima rdeča stebla in svetleče se rdeče liste ter rožnate cvetove, zato je uveljavljena predvsem kot dekorativna sorta in nam lahko tudi pozimi krasi kuhinjsko okno.

Gojenje bazilike

Baziliko lahko sejemo na prosto, in sicer šele v maju in juniju, na Primorskem pa lahko že konec aprila, kjer je manjša nevarnost pozebe. Kalitev bazilike je namreč najboljša pri temperaturi med 18 in 20 stopinj Celzija. Globina sejanja naj bi bila od 0,5 do 1 cm, razdalja med vrstami pa od 30 do 50 cm. Če se odločimo za pripravo sadik, potem lahko sejemo baziliko v rastlinjaku že od februarja dalje. Konec maja nato sadike presadimo na prosto.

Del vrtička, kamor bomo sejali ali sadili baziliko, je najbolje pripraviti že v jesenskem času. Priporočljivo je, da se tla globoko preorje ali klasično prekoplje s pomočjo lopate. Spomladi pred setvijo ali sajenjem tla pognojimo z domačim kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili in jih nato plitko obdelamo, saj se bo tako v tleh ohranilo več vlage. Za baziliko je značilen plitek koreninski sistem, zato najbolje uspeva v toplih in zračnih tleh ter skozi celotno obdobje rasti potrebuje zadostno količino vode.

Baziliko je priporočljivo sejati ali saditi na mesto, kjer so pred tem uspevale stročnice (grah, fižol, bob, leča, čičerika). Baziliko največkrat sejemo ali sadimo ob paradižniku in papriki, za dobre sosede bazilike pa veljajo tudi melone, lubenice, kumare, špinača, radič in koleraba.

Kako shraniti baziliko?

Za mnoge je najboljša sveža bazilika, ki jo dnevno režemo na domačem vrtu. Z rezjo lahko začnemo, ko se rastlina dovolj razraste. Z baziliko lahko odlično začinimo različne solate, zelenjavne omake, svežo zelenjavo, sir, testenine in meso, nepogrešljiva pa je pri jedeh s paradižnikom. Če želimo baziliko uporabljati vse leto, lahko višek pridelka shranimo na različne načine:

> Posušena bazilika: za sušenje lahko naberemo liste bazilike ali pa porežemo stebla. Priporočeno je, da nabiramo okoli 10. ure zjutraj, ker naj bi takrat bazilika vsebovala največ eteričnega olja. Porezana stebla povežemo v šopke, ki jih nato obesimo v zračnem, senčnem prostoru. Posušeno baziliko shranimo v temnih in zatesnjenih kozarcih, in sicer do 6 mesecev. Pri sušenju je potrebno kar nekaj potrpežljivosti, saj se bazilika suši približno 4 tedne.

> Bazilika v hladilniku: lahko ohrani svežino od dva do tri dni, če oprane lističe položimo na vlažno papirnato brisačo in jo na rahlo zvijemo. Če ne želite, da vam cel hladilnik diši po baziliki, lahko navlažene liste shranite v vrečko za zamrzovanje živil.

> Bazilika v olju: sveže liste bazilike lahko na drobno narežemo ali pustimo cele, jih razporedimo v čist steklen kozarec, potresemo s soljo in prelijemo z oljčnim oljem. Kozarec shranimo v hladilniku ali na temnem mestu.

> Zamrznjena bazilika: zelo priročno je, če cele ali nasekljane liste sveže bazilike razporedimo v modelčke za ledene kocke in vse skupaj prelijemo z vodo ali jušno osnovo ter zamrznemo.

> Pesto genovese: liste bazilike zdrobimo v možnarju ali pa si pomagamo kar z električnim mešalnikom. Pri tem postopno dodajamo oljčno olje, parmezan in pinjole, da dobimo homogen pesto, ki ga na koncu po okusu solimo in popramo. Pesto lahko shranimo v steklenem kozarčku v hladilniku. Za daljši čas, pa je bolje, da ga spravimo v zamrzovalne vrečke ali majhne plastične posodice in ga zamrznemo. Tako shranjen ohrani svežino vse leto.

Zdravilne lastnosti bazilike

Baziliko odlikuje velika vsebnost eteričnih olj, zato se je ne uporablja le v prehrani temveč tudi v zdravilstvu in farmacevtski industriji. Eterično olje bazilike se običajno pridobiva z destilacijo svežih listov in cvetnih vršičkov, lahko pa se uporabi tudi delno posušene ali suhe rastline. Poleg tega so pomembne sestavine bazilike še vitamini A, C in K ter magnezij, železo, kalij in kalcij.

Bazilika je primerna za ljudi z želodčnimi in prebavnimi težavami, ker pomaga pri prebavi in spodbuja delovanje želodca. Poleg tega vzbuja tek, pospešuje prebavo, preprečuje črevesne krče in sodeluje pri ravnovesju črevesne mikro flore. Baziliko se uporablja tudi pri kašlju, astmi, pljučnih obolenjih, vnetju ledvic, za krepitev krvnega obtoka in za zniževanje telesne temperature. Za vse, ki imajo težave z blagimi depresijami in nervozami, je priporočljivo uživanje čaja, ki ga pripravimo tako, da sveže liste bazilike prelijemo z vročo vodo in pustimo stati deset minut. Hladen čaj lahko uporabimo tudi za obkladke pri lajšanju glavobola ali za izpiranje vnetih oči. Uživanje bazilike je priporočljivo celo za doječe matere, saj naj bi pripomoglo k močnejšemu izločanju mleka.

Pripravila ALENKA BARUCA ARBEITER (UP Famnit)

---