Akcija Posodi svojo nogo!

Danes je mednarodni dan ozaveščanja o nevarnosti min, ki marsikje po svetu še vedno ogrožajo varnost ljudi. Z današnjim dnem se zaključuje tudi teden boja proti minam, v katerem je v številnih državah po svetu potekala akcija Posodi svojo nogo. Pridružite se ji lahko tako, da zavihate hlačnico.

Matej Vidmar (levo) in razvojni inženir David Eržen iz Pipistrela med 
pripravami na proces 3D skeniranja stopala za novo protezo. Foto: Pipistrel
Matej Vidmar (levo) in razvojni inženir David Eržen iz Pipistrela med pripravami na proces 3D skeniranja stopala za novo protezo. Foto: Pipistrel

Na slovenski Facebook strani Posodi svojo nogo lahko vidite fotografije biatlonca Jakova Faka, naših smučarskih skakalcev, nogometašev NK Maribor, radijskega voditelja Denisa Avdića, članov glasbene zasedbe Dan D, predsednika državnega zbora Milana Brgleza in še mnogih drugih iz Slovenije in onkraj njenih meja, ki pozirajo z zavihano hlačnico. Med njimi se je znašel tudi celoten kolektiv ajdovske družbe Pipistrel. “Pipistrelovi produkti imajo krila in se premikajo po zraku, zato zaposleni ne razmišljamo veliko o nogah, v zadnjih dneh pa nas je ob obisku Mateja Vidmarja z oblakov dobesedno postavilo na trdna tla,” pojasnjujejo v ajdovski družbi. Matej Vidmar s Predmeje nad Ajdovščino je že pred tridesetimi leti med služenjem vojaškega roka v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi ostal brez stopala. Nesreča se je zgodila junija 1985 med vojaškimi vajami na Blokah. Tam so jim postavili vadbeno minsko polje, a ni nihče opazil, da se je med vadbene pakete po pomoti zamešal tudi paket pravih pehotnih min.

Matej je bil prvi v vrsti za prečkanje polja. Ob eksploziji prave mine mu je raztrgalo stopalo, ranjenih pa je bilo tudi nekaj fantov v vrsti za njim, ki so jim drobci mine poškodovali predvsem obraz. Sprva je kazalo, da Matej ne bo ob celo stopalo, v bolnišnici pa so kasneje ugotovili, da je poškodba hujša, kot so predvidevali, zato so mu ga morali odrezati. Ostal mu je le del pete.

Danes je hvaležen, da mu je ostalo vsaj toliko, da lahko hodi. Ortopedski čevlji mu niso bili v veliko pomoč, saj se na grobi podlagi v hribovitem svetu, kjer živi, kaj šele v snegu, niso najbolje obnesli.

“Pomagal sem si tako, da sem si kupil visoke pohodniške čevlje in poskusil vanje kar najbolje fiksirati okončino,” pove Matej, ki je po večletnem tožarjenju zaradi “neljube pomote” prejel odškodnino. Priznan ima tudi status vojnega invalida.

Ne tako dolgo nazaj je v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani navezal stik z enim od njihovih inženirjev, ki izdeluje silikonska stopala in prišel do takšne proteze. Ta mu je precej izboljšala kvaliteto hoje in omogočila tudi uporabo drugih tipov obutve. Ker pa mu veliko primernejše nadomestno stopalo še vedno ni najbolj udobno, saj je oblikovano po neki standardni obliki, je iskal možnost, kako bi lahko s pomočjo računalnika izdelal model lastnega stopala.

S tehnologijo za letala do novega stopala

“Z brskanjem po internetu sem iskal informacije o tem, ali se kdo ukvarja z izdelavo 3D modelov. V Ajdovščini sem odkril 3D studio, za katerega pa, vse dokler jim nisem poslal elektronske pošte, nisem vedel, da je Pipistrelov,” pove Matej, ki se je 19. marca oglasil pri ajdovskih netopirjih, kjer so s posebnim 3D skenerjem posneli njegovo zdravo stopalo z namenom izdelave zrcalne kopije za protezo, ki bi mu bila popolnoma prav.

Pipistrel ne bi bil eden vodilnih svetovnih proizvajalcev lahkih letal, če za načrtovanje in izdelavo svojih letal ne bi uporabljal najsodobnejše tehnologije na področju hitrega prototipiranja ter povratnega inženirstva; od 3D tiskalnika, ki oblikuje majhne prototipe z natančnostjo delčka milimetra, preko 5-osnega vodnega razreza pa vse do 8-osnega robotskega sistema, ki lahko izdela prototipe ali izreže kalupe do velikosti sedmih metrov. Nanj je mogoče namestiti tudi šobe za brizganje plastične mase, tako da deluje kot velikanski 3D tiskalnik.

Pipistrelov razvojni oddelek izvaja vse vrste 3D modeliranja, tehnično načrtovanje in funkcionalno preverjanje oblike v virtualnem vetrovniku. Ponujajo tudi 3D skeniranje, kar pomeni, da lahko z laserskim 3D bralnikom posnamejo podobo fizičnega predmeta za nadaljnjo obdelavo v grafičnih programih. Tako 3D podobo lahko tudi zrcalno obrnejo in iz nje izdelajo kopijo, kar je natančno to, kar si je Matej želel za novo protezo svojega stopala.

“Zelo smo bili veseli, da smo lahko s tehnologijo za ustvarjanje letal pomagali nekomu pri hoji,” povedo v ajdovski družbi in dodajo, da so v tem primeru izjemoma zaračunali le stroške materiala za tiskanje. Za dejansko proizvodnjo v oddelku 3D studio so cene seveda drugačne, še pripomnijo.

Model Matejevega stopala je še v izdelavi, do novega silikonskega stopala naj bi prišel letos jeseni. Izdelali mu ga bodo na rehabilitacijskem inštitutu Soča, stroške izdelave pa bo pokrila zavarovalnica.

Slovenska ustanova z globalnimi cilji

Ravno v dneh, ko so se v Pipistrelu ukvarjali tudi z reševanjem Matejeve težave, so jih poklicali z ITF, Ustanove za krepitev človekove varnosti, in jim pred 4. aprilom, mednarodnim dnem ozaveščanja o nevarnosti min, predstavili akcijo Posodi svojo nogo. ITF si skozi omenjeno kampanjo prizadeva za osveščanje javnosti o problematiki min v bližnji soseščini in po svetu.

Pri ITF so Pipistrelu postavili izziv - zbrati celoten kolektiv in se fotografirati z zavihanimi hlačnicami v znak podpore njihovemu prizadevanju. Ker so v družbi ravno v teh dneh dokončali proizvodnjo jubilejnega sedemstotega letala, so se zaposleni zbrali in fotografirali ob njem.

ITF, Ustanova za krepitev človekove varnosti, je bila ob pomoči slovenske države ustanovljena leta 1998. V 17 letih svojega delovanja je s pomočjo donatorjev zbrala več kot 384 milijonov dolarjev donacij za skoraj 3000 projektov. Skozi te je ITF med drugim uničil okoli 80.000 protipehotnih min in neeksplodiranih sredstev, pomagal 1236 žrtvam min pri rehabilitaciji ter izobrazil več kot 400.000 otrok o nevarnosti eksplozivnih sredstev na minsko onesnaženih ozemljih.

S problemom minske onesnaženosti se srečuje več kot 60 držav širom sveta. Kljub podpisu Ottawske konvencije, ki je stopila v veljavo leta 1999 in prepoveduje uporabo protipehotnih min, te v svetu vsako leto še vedno poškodujejo okoli 3000 ljudi.

Po podatkih ITF je Bosna in Hercegovina, kjer je ustanova začela s svojim delom, še vedno ena izmed držav, ki so najbolj onesnažene z minami. Na območju BiH naj bi se nahajalo še 100.000 min in neeksplodiranih sredstev.

“Iz Bosne in Hercegovine smo delovanje razširili na celotno jugovzhodno Evropo, potem pa tudi na južni Kavkaz, v Afriko, Kolumbijo, tako da ustanova danes deluje globalno,” pove Dorijan Maršič, ki je štiri leta vodil ITF, od lanskega oktobra pa je direktor Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske. Na njegovo pobudo se je tudi v Sloveniji prijela akcija Posodi svojo nogo, katere pobudnica je bila neka kolumbijska nevladna organizacija.

V znak podpore akciji Posodi svojo nogo, ki jo je pod svoje okrilje vzela tudi Organizacija združenih narodov in poteka že v 60 državah po svetu, lahko še danes zavihate hlačnico in simbolično posodite svojo nogo v znak solidarnosti z žrtvami min, pa čeprav le za kratek čas.

NACE NOVAK


Najbolj brano