Adventni čas je magnet za turiste

Zadnja leta je adventni čas vse bolj pomemben in domala v vsakem, še tako majhnem mestu, vsaj v Avstriji, si omislijo svoje sejme in prireditve. Vendar ne gre le za to, da bi tekmovali med seboj, kateri bo lepši, ampak so cilji bolj življenjski: privabiti čim več obiskovalcev.

V Mariazellu, kamor se v poletnih mesecih zgrne nič manj kot milijon romarjev, so priznali, da jih adventni sejem in prireditve rešujejo pred zimskim mrtvilom. To velja za marsikatero mestece, razen za velike smučarske kraje. No, v teh časih pač narod potrebuje kruha in iger, da pozabi na vsakdanje težave.

Mariazell bi bil zaradi svoje odmaknjenosti visoko v hribih Gornje Štajerske najbrž bogu za hrbtom, ne pa svetovno znan sveti kraj. Ime nosi po malem lesenem kipu božje matere Marije, ki ga je davnega leta 1157 tja prinesel menih Magnus v zahvalo, da ga je rešila iz snežnega plazu z bližnje gore. Kip iz lipovega lesa je našel prostor v majhni, celici podobni luknji v mali kapeli, zasnovi velikanske cerkve, poveličane v baziliko. Marijina celica, po slovensko, poleti našteje kar milijon romarjev.

Medtem ko so bile pred nekaj leti mestne ulice v zimskem času prazne, je zdaj drugače: a ne le zaradi sejma, ampak tudi zaradi obhajanja 21. decembra kot praznika prihoda meniha s kipom v rokah. Med tem čaščenjem kipec v posebni oblekici nosijo na procesiji. Pa ne originalnega, ker je ta spravljen v muzeju. Prvo cerkev je v zahvalo Mariji za ozdravljenje zgradil leta 1200 moravski grof Vladislav. Drugo je dodal madžarski kralj za zmago nad Turki. Čudež na čudež, pa dobiš čudovito baziliko v treh zgodovinskih arhitektonskih slogih. Občudujejo jo v največjem številu turisti iz sosednjih držav, tudi Slovenije. Lanski advent je pritegnil 110.000 gostov.

Mestece krasi še ogromen venec iz smrekovih vejic, težak kar štiri tone, ki je največji v Evropi. Še z eno posebnostjo se tam pohvalijo: kraj ne diši le po kuhanem vinu, ampak tudi po medenjakih, pečenih po receptih družine Pirker iz leta 1826. Turisti si lahko ogledajo njihov razstavni prostor, o receptih pa jih ni za vprašati. Na ogled so njihovi moduli, nekdaj tudi iz lesa, center Mariazella, narejen iz medenjakov, poučijo te o zgodovini medu, a na pult, kjer dobrote nastajajo, lahko pogledaš le skozi steklo. No, tudi kak piškot lahko pokusiš, kupiš pa jih v prodajalnah marsikje po Avstriji. Njihova pekarna je zrasla v tovarno, ki letno porabi 95 ton medu in izvozi več tisoč ton slastnih izdelkov na vse kontinente. Izbor medenih slaščic je velik, saj šteje kar 400 vrst. Dobrih za obliznit! Recimo, jaslice iz čokolade. Imajo jih. Pa žive tudi. In ponekod jih krasijo še živi oslički in celo koze.

No, jaslic je domala na tisoč in en način iz raznovrstnih materialov v vseh krajih. Pa lectarjevih src tudi. Stojnice so vsepovsod natlačene z vsakovrstno robo. Veliko je ročnih del, izdelkov iz domače volne, iz živalskih kož. No, mimogrede povedano, v Avstriji ne sežigajo živalskih kož, tudi od divjadi ne, v sežigalnicah kot pri nas, ker je naša industrija usnja preteklost. Pri tem naj omenim še sejem, kakršnega pri nas ni. V Turnau so si lovci omislili svoj adventni sejem s stojnicami, okrašenimi s figurami divjih živali in založenimi z izdelki iz divjačinskega mesa. Zraven so kuhali golaž in celo ješprenj. Priredili so tekmovanje med lovci in ocenjevali velikost gamsovih čopov na njihovih klobukih. Hecno, ni kaj. Gornja Štajerska je dežela gamsov. Pravijo, da jih imajo največ v Evropi in gamsova figura jim služi kot blagovna znamka, simbol dežele. Lovci so v Avstriji cenjeni in velikokrat nastopajo na raznih prireditvah bodisi z glasbo, z zborovskim petjem ali kar tako v zlikanih lovskih oblekah in klobukih z zanimivimi čopi iz gamsovih dlak.

Gradovi, muzeji, galerije, vodnjaki, zgodovinske zgradbe, koncerti, dobre gostilne, vse to sodi v ponudbo adventnih dni. To je, torej, zimski turizem brez smuči. Ni kaj, Avstrijcem gre to dobro od rok.

ALBINA PODBEVŠEK

---