78 odtenkov primorskih užitkov

40 gostiln, 20 vinarjev, 10 oljkarjev in osem vinotek, torej skupaj 78 izvrstnih naslovov za kulinarično razvajanje, je našlo prostor na straneh vodnika, ki je izšel v založbi Primorskih novic in so ga primorski javnosti predstavili pred dnevi na dvorcu Zemono. Okuse Primorske 2017 odlikujejo premišljeni izbor ponudnikov, bogate in pregledne informacije in privlačne fotografije.

Obiskovalci predstavitve so takoj radovedno prelistali knjigo. Tudi direktor koprske Marjetice Gašpar Gašpar 
Mišič in  direktor kleti Brda Silvan Peršolja, ki sta imela pri listanju vodnika dobra “vodnika”: direktorja PN Roka 
Hladnika in oblikovalca Žarka Vodopivca (z leve). Foto: Leo Caharija
Obiskovalci predstavitve so takoj radovedno prelistali knjigo. Tudi direktor koprske Marjetice Gašpar Gašpar Mišič in direktor kleti Brda Silvan Peršolja, ki sta imela pri listanju vodnika dobra “vodnika”: direktorja PN Roka Hladnika in oblikovalca Žarka Vodopivca (z leve). Foto: Leo Caharija

Od Bovca na severu do Portoroža na jugu, od Pirana na zahodu do Idrije na vzhodu se razteza primorska gastronomska republika, ki ji je ekipa Primorskih novic pod vodstvom urednika Saša Dravinca napisala ustavo. In takšna, kot je knjiga, torej v celoti sredozemsko prešerna in radodarna, a pisana od morskih, planinskih, travniških, dolinskih, uglajenih in divjih okusov, je bila tudi predstavitev na dvorcu Zemono.

Osrednji prostor restavracije, v kateri kraljuje in ustvarja eden od najbolj prepoznavnih slovenskih kuharskih mojstrov Tomaž Kavčič, je bil morda celo nekoliko premajhen za množico, ki je prišla na krst težko pričakovane knjige. A tesen prostor je druženju hkrati dajal domačnost, vzpodbujal pogovore in dogodek premaknil iz sončnega, hladnega dne v nekakšen vzporedni svet. “Tu človek kar pozabi, da je zunaj še svetlo,” se je nasmehnil eden od obiskovalcev. Razlog za sladko pozabljenje pa seveda ni bil le v kamnitih obokih kleti dvorca, temveč tudi v bogati ponudbi vin z vse Primorske in v kulinaričnem razkošju, ki je segalo od večnega pršuta do kralja primorske jeseni: kakija.

“Bravo in hvala,” je bila najpogosteje izrečena pripomba. Primorski ponudniki, tisti, ki so bili izbrani med 78 v vodniku, in oni, ki bodo na strani gastronomskih vodnikov v prihodnjih letih še prišli, so bili enotnega mnenja, da so Okusi Primorske 2017 pomemben temelj kulinarične in posledično tudi kulturne identitete pokrajine. Knjiga na skoraj 200 straneh prinaša strokovna, a tudi ustvarjalna in in berljiva besedila izpod peres urednika Saša Dravinca in izkušenega kulinaričnega pisca Tonija Gomiščka. Čisti oblikovni pristop Žarka Vodopivca knjigi daje preglednost in bralcu omogoči, da brez truda razbere najpomembnejše podatke o predstavljenih ponudnikih. Več kot 200 pa je fotografij, pod katere se podpisujeta Leo Caharija in Jaka Jeraša. Podobe primorske gostilne in kmetije predstavljajo osebno, skozi obraze njihovih lastnikov. In prav osebni angažma, iskreni vložek energije brez pretvarjanja in fige v žepu, so aduti najboljših, je bilo slišati na Zemonu. Ter tudi edini temelj dolgoročnega uspeha. Zavzetost, povezanost z okoljem, razumevanje lastne dediščine in tradicije so vredni več od kakršnegakoli denarja. In najboljši od vseh modnih trendov.

Družabno popoldne na Zemonu je vsekakor dokaz, da Primorska, pa čeprav je od kobariških štrukljev do piranskih brancinov morda res dolga pot, zmore sooblikovati in promovirati skupno identiteto. Naslednji vodnik, je napovedal Dravinec, bo morda presegel tudi državne meje. Izziv, ki založnika čaka še prej, pa je prevod v tuje jezike. Kot je v kratki in sproščeni predstavitvi, ki jo je prijazno povezala Karin Sabadin, mehkobo pa ji je z glasom in kitaro dajal Lean Kozlar Luigi, poudaril Tomaž Kavčič, je to, da sočloveku lahko ponudiš okuse, nekaj najlepšega. Niti ne poklic, temveč poslanstvo. Družba, ki se je v sredo zbrala na Zemonu, ga opravlja z odliko.

VESNA HUMAR

Foto: Jure Batagelj, Leo Caharija


Najbolj brano