“Z letečimi očmi in ušesi boga zaščitimo korenine človeštva”

Humanitarni aktivist Tomo Križnar, ki si že dobra tri desetletja prizadeva zbuditi svetovno javnost, naj zaustavi genocid nad afriškimi staroselci z Nubskih gora, Darfurja in Modrega Nila, je skupaj z organizacijo Hope izdal koledar za leto 2015, ki so ga simbolično naslovili Iztrebite vse divjake!

Z ženo Bojano Pivk Križnar sta večino fotografij posnela na zadnji odpravi v Demokratično republiko (DR) Kongo in Sudan letos poleti, tri fotografije pa so iz kampanj v pomoč staroselcem iz obdobja od 1979 do 2014.

Kot pojasnjuje Križnar, portreti primerjajo “divjake” v dveh popolnoma različnih naravnih okoljih: afriškem deževnem pragozdu in južnem robu Sahare - največje puščave na planetu. “Naslov 'Iztrebite vse divjake' nisva ukradla iz knjige Svena Lindqvista, saj ga 'civilizirani' potomci prvih urbanih naselbin za svojimi obrambnimi zidovi zmagovito ponavljamo že vse iz časov prvih naselitev. Poziv 'Iztrebite vse divjake!' opozarja vse nas, moderne 'janičarje', da bomo tudi mi, ki živimo v na videz varnem delu planeta, prišli na vrsto,” razloži Tomo Križnar.

Ves izkupiček od prodaje koledarja bo šel za zaključna snemanja z droni (brezpilotnimi letali, opremljenimi s kamerami) v Nubskih gorah in Modrem Nilu, kamor sta se Tomo in Bojana Križnar odpravila v začetku decembra, ter za montažo novega dokumentarnega filma Droni nad koreninami človeštva, ki naj bi bil nared že prihodnjo pomlad. To bo že tretji dokumentarec, s katerim Križnar opozarja na grozodejstva v Sudanu in DR Kongo.

Kamere so najmočnejše (in edino) orožje

Tomo Križnar se je potem, ko si vodilne svetovne države kljub nenehnim pozivom še vedno zatiskajo oči pred genocidom, ki se dogaja v samem osrčju Afrike, po pomoč za vzpostavitev miru v Nubskih gorah, Modrem Nilu in Darfurju obrnil na “leteče oči in ušesa boga”, kot brezpilotna letala z nameščenimi kamerami in ostalo novodobno tehnologijo imenujejo tamkajšnji staroselci. Prepričan je namreč, da bi lahko le nadzor z neba neuradne gverilske skupine odvrnil od napadov na nubsko civilno prebivalstvo. Kamere so tako ta hip najmočnejše orožje nemočnih žrtev, še zlasti žensk in otrok, ki se proti agresorju ne morejo enakovredno braniti z orožjem.

“Ker so vitezi, ki so nekoč branili nedolžne, danes vse bolj redki, in tudi človekoljubni junaki drug za drugim odpovedujejo, smo pozvali na pomoč 'mašine'. Če se ljudje ne moremo izogniti spreminjanju v robote ... morda pa lahko korenine in semena človeštva zaščitijo prav roboti: droni, troti, leteče kamere, 'leteče oči in ušesa boga', kot jih imenujejo staroselci,” pojasnjuje Križnar. “Če lahko sodobna tehnologija z brezpilotnimi letali in kamerami ščiti živali, zakaj ne bi tudi najbolj nedolžnih staroselcev?” se sprašuje.

Zakaj ne bi poleg slonov zaščitili tudi staroselcev?

V Afriki, kjer je človeško življenje zaradi vsesplošnega neznanja in največje arogance tujih korporacij, ki jih zanima zgolj plen in izplen, vredno najmanj, nimajo staroselci nobenih možnosti. Ostane jim le orožje, pojasnjuje Tomo Križnar.

“Nimajo mašin, zato se vse težje upirajo vse bolj razvitim mašinam. Robotom in ljudem, spremenjenim v robote. Zato jim prijatelji, ki slišimo klice na pomoč, skušamo pomagati z roboti, z mašinami. Take mašine so na primer droni. Droni, oziroma po slovensko troti, so brezpilotna letala, ki jih tehnično napredne družbe uporabljajo za pobijanje resničnih ali namišljenih teroristov. Opremljene s kamerami pa služijo tudi, na primer, za zaščito slonov pred divjimi lovci,” razlaga Križnar. A zakaj ne bi z njimi zaščitili tudi najbolj nedolžnih ljudi, se sprašuje Križnar. Zakaj Združeni narodi v DR Kongo uporablja drone, v obeh Sudanih pa ne, ne more razumeti.

“V odgovor na to vprašanje prijatelji v Sudanu in Republiki Južni Sudan že drugo leto eksperimentiramo z droni. Ne s troti, opremljenimi z bombami, ampak z cenenimi brezpilotnimi letali, opremljenimi s kamerami. Ne za ubijanje, ampak za reševanje najbolj nedolžnih ljudi na območjih, kjer so zaradi podganje dirke za naravne vire najbolj ogroženi. O teh naših izkušnjah pripravljamo dokumentarni film 'Droni nad koreninami človeštva'. S tem filmom vas bomo skušali prepričati, da lahko pomagamo preživeti domorodnim ljudem na podoben način kot slonom,” je odločen Tomo Križnar. “Z letečimi očmi in ušesi boga zaščitimo korenine človeštva,” poziva Križnar.

Koledar Iztrebite vse divjake! lahko naročite prek elektronskega naslova narocila@tomokriznar.com in tako podprete Toma Križnarja v njegovih prizadevanjih za vzpostavitev miru v Nubskih gorah v Darfurju. Cena koledarja je devet evrov, vključno s stroški pošiljanja po poštnem povzetju.

Tretji dokumentarec

Med leti 2009 in 2012 je Križnar skupaj z Suleimanom Jamousom, humanitarnim koordinatorjem upornikov v Darfurju, in Klemnom Miheličem, ustanoviteljem organizacije Hope, prostovoljcem na vojnih območjih razdelil več kot štiristo kamer, da bi nanje zabeležili dejanja svojih agresorjev. Pretresljivo pričevanje o več kot tridesetletnem prikritem iztrebljanju afriških staroselcev z Nubskih gora, Darfurja, Abjeija in Modrega Nila je že našlo mesto v dokumentarcu Oči in ušesa boga - videonadzor Sudana (2012). Gre za drugi dokumentarni film Toma Križnarja in režiserke Maje Weiss. Prvi - Darfur, vojna za vodo -, ki predstavlja Križnarjevo mirovno misijo v Sudanu leta 2006, je prišel na platna pred šestimi leti.

PETRA VIDRIH

---