“Velika pričakovanja včasih prinesejo velika razočaranja”

Ljubitelji okroglega usnja že dobra dva tedna z navdušenjem spremljajo nastope najboljših reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji, ki se počasi preveša v odločilno fazo. Spektakularne predstave pozorno spremlja tudi Matjaž Kek.

Matjaž Kek: “Nogomet na letošnjem svetovnem prvenstvu mi je zelo všeč. Nekatere ekipe izstopajo z napadalno igro, druge so boljše v  obrambi, poseben čar vsemu skupaj pa daje ravno raznolikost stilov igre.” 
 Foto: Simon Maljevac
Matjaž Kek: “Nogomet na letošnjem svetovnem prvenstvu mi je zelo všeč. Nekatere ekipe izstopajo z napadalno igro, druge so boljše v obrambi, poseben čar vsemu skupaj pa daje ravno raznolikost stilov igre.”  Foto: Simon Maljevac

Nekdanji slovenski nogometni selektor ima v teh dneh veliko dela, saj so se priprave njegovega kluba NK Rijeka v polnem teku. V sredo je dež preprečil pripravljalno tekmo med drugo ekipo hrvaškega državnega prvenstva in Koprom, ki bi morala biti na legendarni reški Kantridi. Namesto dvoboja s kanarčki so Kekovi izbranci opravili trening, po njem pa si je 52-letni Mariborčan vzel nekaj časa za bralce Sobote.

Ponovno se je izkazal kot izjemno hvaležen sogovornik, čeprav je ob prihodu v klubski bife in pozdravu nestrpno pripomnil: “Povejte hitro, kaj vas zanima? Zelo se mi mudi.” A strah pred (pre)hitrim slovesom je bil odveč, saj se Slovenec na začasnem delu na Hrvaškem dobro zaveda, da je tudi druženje s predstavniki sedme sile del trenerskega posla.

> Kam pa se vam tako mudi? Morda v Slovenijo?

“Točno tako. Jutri zjutraj se odpravljamo na priprave v Kranjsko Goro, in veselim se obiska Slovenije. Glede na natrpan urnik si izletov v rodno deželo med sezono pravzaprav ne morem privoščiti, seveda pa gre tokrat za delovni obisk.”

> Tudi pred lansko izjemno uspešno sezono ste del priprav opravili v tem gorenjskem biseru. Se držite reka, da zmagovalnega konja ne menjamo?

“Na neki način to drži, vendar pa v Kranjsko Goro odhajamo iz povsem praktičnih razlogov. Razmere za delo so tam zelo dobre, saj imamo na razpolago vse, kar potrebujemo, vključno z nekaj močnimi nasprotniki za pripravljalne tekme. Velike filozofije ti pač ni, glavno je, da bomo opravili kakovostno delo in pripravljeni pričakali prvo tekmo.”

> Že čez dobra dva tedna vas čakajo prvi izzivi tako na domači kot na evropski sceni. Jih že nestrpno pričakujete?

“Predvsem evropski žreb nam ni bil naklonjen, saj se bomo v drugem predkrogu kvalifikacij za evropsko ligo pomerili z madžarskim Ferencvarošem, ki je izjemno močno moštvo. Na žreb pač nismo imeli vpliva, tako so se zavrtele kroglice. Še prej nas čaka dvoboj hrvaškega superpokala z zagrebškim Dinamom, konec julija pa še prvenstveni derbi s splitskim Hajdukom. Čeprav imamo veliko težav s poškodbami nekaterih ključnih igralcev, bomo morali biti v pravi formi že na prvih tekmah. Takšna je pač usoda nas trenerjev.”

> Je težko pripraviti ekipo tako, da dobro odigra že na prvi tekmi?

“Zavedam se, da me ne bo nihče vprašal, v kakšni formi je moja ekipa, temveč je pomembno le, da zmagujemo. Pri nas še vedno preveč iščemo izgovore za morebitne spodrsljaje. Če pogledamo samo svetovno prvenstvo, lahko vidimo, da so vse ekipe odlično fizično pripravljene. Iz te 'fizike' je pravzaprav nastala prava znanost. S temi zadevami se ukvarjajo strokovnjaki, ki so izjemni mojstri svojega poklica. Na Balkanu stalno iščemo alibije. Enkrat nam ni povšeči, da je šele začetek sezone, drugič tarnamo zaradi utrujenosti, ker je sezona predolga. Trenerji občasno 'pojamramo' zaradi teh zadev, ker smo pač tako navajeni. Danes govorimo samo še o igri, ostalo ni pomembno.”

> Vam ob številnih obveznostih sploh ostane kaj časa za spremljanje tekem v Braziliji?

“Nekaj tekem sem si ogledal, največ pozornosti pa posvečam določenim detajlom v igri. Vesel sem, da je nogomet krenil v smer, ki ga je že nakazala liga prvakov, čeprav imajo nekateri nogometaši evropskih gigantov velike težave zaradi utrujenosti. To je na neki način pričakovano, saj je prvenstvo v Južni Ameriki, ki ima specifično okolje. Za zdaj moštva niso uporabljala zaprtih variant, in s tem so na večini tekem omogočila atraktivno igro. Dosti je agresivnosti v igri ter perfektne tehnike posameznikov, ki so se povsem podredili ekipi.”

> Se strinjate, da je na tem prvenstvu bolj v ospredju moštvena igra kot pa izjemni posamezniki?

“Vsako ekipo zaznamuje kak posameznik, najboljše reprezentance pa znajo doseči to, da ti posamezniki najprej poskrbijo za kakovostno igro celotne ekipe. Prav take reprezentance so v skupinskem delu pokazale največ, čeprav se zame pravo prvenstvo začenja šele z izločilnimi boji. Sedaj se bo videlo, katera moštva so tudi psihično dovolj močna za najvišje dosežke. V uvodnem delu so bile še možne določene kalkulacije v posameznih tekmah, sedaj pa bo šlo na nož.”

> So si Italijani, Španci in Angleži privoščili preveč preračunljivosti in zato predčasno potujejo domov?

“Verjamem, da to ni bil glavni vzrok za njihov izpad. Napredovanje nekaterih manj zvenečih reprezentanc, kot so Čile, Kostarika in Mehika, je le potrditev popularnosti nogometne igre. Razlika med dobrimi in slabimi je vse manjša. Odločajo malenkosti, velik poudarek je na prekinitvah in visokem presingu. Zagotovo bomo imeli trenerji veliko priložnosti za analizo po koncu prvenstva. Seveda zdaj lahko pametujemo, a se je potrebno zavedati, da ne poznamo vseh dejavnikov, ki vplivajo na igro, zato se je težko izogniti površnosti.”

> Kaj je po vašem mnenju botrovalo izpadu Hrvaške?

“Hrvaška javnost in stroka sedaj pametujeta, kaj bi bilo potrebno narediti za zmago proti Mehiki. Selektor Niko Kovać je imel zagotovo najboljše namene, vendar se mu ni izšlo. Za sestavo prve enajsterice je bil odgovoren sam in sedaj čuti posledice te odločitve. Domov se poleg Hrvatov vračajo še nekatere eminentne reprezentance. Kljub izpadu se je našim južnim sosedom zgodila lepa zgodba. Narod je trepetal ob vsaki tekmi svojih ljubljencev, na koncu pa velika pričakovanja včasih prinesejo velika razočaranja.”

> Kakšno vlogo imajo pri tem klimatske razmere?

“Na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki smo imeli določene težave zaradi višine, v Braziliji pa je glavni faktor vlaga. Na takšnih tekmovanjih je potrebno nekatere probleme vzeti v zakup in jih skušati rešiti na čim bolj eleganten način. To so postranski dejavniki, ki sicer vplivajo na igro nogometašev, vendar o zmagovalcu odloča delo na igrišču. Tam zmagujejo ekipe, ki hitreje razmišljajo in reagirajo ter pametno igrajo tudi brez žoge. Nogomet na letošnjem svetovnem prvenstvu mi je zelo všeč. Nekatere ekipe izstopajo z napadalno igro, druge so boljše v obrambi, poseben čar vsemu skupaj pa daje ravno raznolikost stilov igre.”

> Južnoameričani so izjemno čustveni. Je to dokaz, da pri nogometu vendarle ne gre le za denar?

“Emocije so različne in so zagotovo fenomen nogometa. Kljub temu, da FIFA vodi svetovno prvenstvo kot veliko podjetje, se je ohranila prvinskost nogometne igre. K temu sodijo tudi napake nogometašev in sodnikov, to pa ohranja nogomet kot del življenja. Vloga določenih pomagal, ki pripomorejo k večji regularnosti, je vsekakor dobrodošla, kljub temu pa se moramo izogniti 'robotizaciji' nogometa. Če te vodijo emocije, lahko presežeš svoje sposobnosti, po drugi strani pa lahko narediš nerazumljivo napako, in ravno to je čar nogometa. Sodniki so seveda pod drobnogledom javnosti, vendar so tudi njihove napake del igre, saj bi bil brez njih nogomet dolgočasen. Dvomov ne sme biti le ob doseženem zadetku, saj je to vrhunec nogometne igre.”

> Bi v zaključku prvenstva vendarle stavili na velike reprezentance?

“Že večkrat sem se izkazal kot slab napovedovalec rezultatov, in tudi na tem prvenstvu sem že večkrat udaril mimo. Nogomet gre naprej. Tudi veliki Španiji ni uspelo zadržati zmagovalnega ritma. Menim, da bodo Brazilci še dvignili nivo igre, čeprav jim bo proti zaprtim postavitvam nasprotnikov zelo težko. V igri za vrh so zagotovo tudi Argentina, Nemčija in Francija. Reprezentance, kot so Čile, Urugvaj in Kolumbija pa so s svojim hitrim in brezkompromisnim stilom nedvomno neugodne za vse nasprotnike.”

> Se strinjate z mnenjem, da ta moštva nimajo prevelikega spoštovanja do nasprotnikov?

“Zakaj bi ga pa imela? Nekatere ekipe, ki so se naslanjale na tradicijo, so pogorele, priložnost pa so dobile druge. To ni nikakršna tragedija, nasprotno, to je za nogomet dobro.”

> Vam je evforija okrog svetovnega prvenstva v zadnjih tednih omogočila mirnejše delo v klubu?

“Hm, mir imam, a po drugi strani ga nimam. Razumljivo je, da so pričakovanja navijačev po uspešni lanski sezoni velikanska. Klub je na nekakšnem razpotju, saj nas čaka gradnja stadiona in centra za trening, poleg tega pa sestavljamo drugo ekipo. To niso majhni zalogaji, vendar je za napredek potrebna kakovostna infrastruktura. Veseli me, da nas goreče podpirajo celoten Kvarner, Gorski Kotar, otoki, pa tudi zaledje, kamor nedvomno sodi tudi Ilirska Bistrica z okolico. Ti ljudje živijo za klub, in to je potrebno spoštovati. Na tekme ne hodijo zaradi naših lepih dresov ali zaradi tega, ker se jaz pišem Kek. Na stadionu so zaradi svojih čustev, zato od igralcev zahtevam, da dajo v vsakem trenutku vse od sebe. Pri sestavi ekipe najbolj upoštevam igralčev značaj, saj to navijači najbolj spoštujejo. Ljudje iz teh krajev so pozitivni in zmagovalno usmerjeni, a obenem objektivni. Če je potrebno, pa tudi zaropotajo. (smeh) Vsak je razočaran ob porazu, vendar to ne sme biti tragedija. Nogomet je dandanes tako organiziran, da se naključja ne dogajajo. Morda na eni tekmi, na dolgi rok pa odločata predvsem kakovostno delo in organiziranost.”

> V enem izmed intervjujev za hrvaške medije ste dejali, da vam še največ težav pri delu na Kvarnerju povzroča vožnja po slabi cesti od Postojne do mejnega prehoda Jelšane. Je še vedno tako?

“Pred tedni sem se po dolgem času peljal po cesti od Knežaka do Ilirske Bistrice, in to je bil pravi rock'n'roll. (smeh) Zaradi gneče na tem odseku in številnih gradbenih del v okolici Pivke sem se v zadnjem času iz Maribora do Reke večkrat odpravil prek Zagreba. Zavedam se, da ljudem, ki živijo ob tem odseku, ni lahko, saj samo za pot do Ljubljane potrebujejo več kot uro. Država bi se morala zavedati, da kakovostna prometna infrastruktura pripomore k napredku v vseh segmentih, od turizma do gospodarstva. Dobra cestna povezava bi odprla ta prostor ljudem in investitorjem.”

> Bo prej zgrajena avtocesta do meje s Hrvaško ali novi stadion na Reki?

“Imam občutek, da bo prej zgrajen stadion, čeprav v teh težkih časih gradnja takšnega objekta nikakor ni enostavna. Denarja nimaš kje vzeti, tako da je potrebno biti zelo previden. Navijačem Rijeke iz Primorske želim, da bi se na odprtje novega stadiona pripeljali po novi avtocesti.”

SIMON MALJEVAC


Najbolj brano