“Takšne dogodke potrebujemo”

Vabilu Kmetijske zadruge Agraria na drugi letošnji dan oprtih vrat na Purissimi se je minulo soboto odzvalo več kot 500 ljubiteljev vrtičkarstva z raznih koncev Primorske. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali rastlinjake za vzgojo sadik in Primorski vrtiček, ki je plod sodelovanja med KZ Agraria in Primorskimi novicami, ter prisluhnili nasvetom strokovnjakov o jesenskih opravilih na vrtu. “Tako množičen obisk potrjuje, da so takšne dogodki res potrebujemo,” je prepričana vodja proizvodnje v Agrarii Patricija Pirnat, ki je komaj uspela sproti odgovarjati na vprašanja radovednih vrtičkarjev.

Odpri galerijo

“Zdaj je najbolj ugoden čas za setev blitve in špinače, saj nam ne bosta uhajali v cvet, ter seveda rukole, ki je eden najboljših predposevkov za vrtove, saj s svojimi eteričnimi olji razkužuje tla. Rukolo sicer lahko sejemo skozi vse leto, a poleti nam težave povzročajo bolhači, ki jo precej popikajo. Zato smo jo posejali sedaj in jo bomo lahko želi vse do zime,” je med vodenim ogledom Primorskega vrtička obiskovalcem razlagala Patricija Pirnat. “Na tej strani smo pustili žametovko, ki smrdi in odganja določene škodljivce, zelo radi pa jo objedajo polži, ki zato povzročajo manj težav na drugih vrtninah, zlasti na solati.”

Skupina kakšnih 40 ljudi, ki so jo sproti dopolnjevali novi člani, se je počasi pomikala za njo. “In že smo pri naših kapusnicah, ki jih nismo z ničemer škropili. Če stopite bliže, boste videli nekakšne čudne pikapolonice. To so stenice, ki so ponavadi različnih barv, in nekako 'skodrajo' liste kapusnic. Če vas to zelo hudo moti, jih lahko poberete, sicer pa jih bo z vrta pregnal mraz in rastlina bo kljub nekoliko poškodovanim listom rasla naprej,” je razlagala.

“Kako pa je s koloradskim hroščem?” je zanimalo nekoga od obiskovalcev. “Koloradske hrošče pobiramo. Nič ne škropimo. Tako pač je, če se odločiš za ekološko pridelavo,” se je nasmehnila Pirnatova. Ko si je pisana druščina vrtičkarjev, ki so na Purissimo prišli z različnih koncev Primorske, ogledovala korenje in rdečo peso, je Pirnatova svetovala: “Če delate smutije, je veliko bolj zdravo, če za sok uporabite liste rdeče pese in korenčka, ker je tam veliko več vlaknin in vitaminov, medtem ko je v gomolju oziroma v korenu veliko škroba.” Pri korenčku je še dodala: “ “Korenček v teh zbitih tleh je, kar je, lahko pa bi postali nekoliko bolj inovativni in mu naredili visoko gredo, bodisi iz starih strešnikov ali kamnov bodisi iz desk, jo napolnili z zemljo iz vrta in bi imeli dolge ravne korenčke.”

“Tukaj smo sejali zimski radič,” je nadaljevala z razlago vrtička. “Kdor ima na voljo več površine, ga je navajen sejati že maja. Včasih je bila navada, da se je radič mešalo z raznimi deteljami, in potem se je med letom to pokosilo, da si je radič ojačal koreninski sistem in je tako lažje zdržal zimo. A nastal je problem. V tleh - sploh, če je tam prej rasel krompir - je zelo veliko strun, ki so zelo hud škodljivec. Po krompirju zato na tisto njivo nikar ne sejmo ne radiča ne endivije ne cikorje, ker pridelka ne bo. Za strune ni rešitve, razen kolobarja z zelenim gnojenjem,” je podučila poslušalce. “In že smo pri papriki. Vidite pikice na listih? To je tisti značilen znak, da rastlini primanjkuje kalcija,” je pojasnila. “Da bi to preprečili, bi morali rastlini, ko so plodovi še majhni, tedensko dodajati kalcij skozi liste. Vedeti morate, da naša tla vsebujejo sicer veliko kalcija, saj so apnenčasta, vendar pa ga zaradi kislosti tal rastline ne morejo črpati, sploh pri visokih temperaturah.”

Izvedeli so veliko novega

Po Primorskem vrtičku so si obiskovalci ogledali še zeliščni vrtiček, nato pa jih je Pirnatova popeljala še v rastlinjake, kjer KZ Agraria na ekološki način vzgaja sadike. Obiskovalci so bili nad slišanim in videnim navdušeni. “Res imajo dosti znanja,” je Patricijo Pirnat in sodelavce iz Agrarie ter strokovnjake z Univerze na Primorskem, ki so tudi sodelovali na dnevu odprtih vrat, pohvalila Alenka Petrovič iz Čežarjev. “Že junija, na prvem dnevu odprtih vrat, sem izvedela marsikaj zanimivega, danes pa sem to znanje še obogatila. Na vrtu ob hiši imamo slabo zemljo, zato smo morali nekoliko spremeniti način pridelave. Z možem sva naredila visoke grede, vse, kar tam zrase, je ekološko,” je ponosna. “Ni kaj, ko prideš v moja leta, moraš najti nekaj; otroci gredo in potem je vrtiček tisti hobi, ki ti zapolnjuje dneve,” je pojasnila v smehu. “Če imaš seveda to možnost. Ampak za vrtiček v resnici ne potrebuješ ne vem koliko zemlje. Že nekaj kvadratnih metrov je dovolj. Tudi na balkonu si ga lahko urediš,” je prepričana.

Tudi Nadja Čmaj iz Dekanov je bila tako nad videnim kot slišanim več kot navdušena. “Z vrtičkarstvom se ukvarjam že več kot 20 let. Na našem vrtu rase vsega po malo. Danes sem tukaj izvedela marsikaj zanimivega, sploh glede ekološke pridelave. Sama namreč ne uporabljam škropiv in mineralnih gnojil, ampak vse pridelam ekološko. Med ogledom Primorskega vrtička sem dobila veliko koristnih informacij. Najbolj me je presenetilo to, da gnojilo 3x15, na katerega so od vedno stavili moji starši, za našo zemljo sploh ni primerno,” se je čudila. Zaveda se, da ekološka pridelava zahteva veliko več truda. In da bi bilo dostikrat bolj enostavno, če bi zelenjavo kupila kar v trgovini. “A kaj, ko ne veš, kaj kupiš. Če pa zelenjavo pridelaš doma, vsaj veš, kaj ješ. In zato se trudiš. In ti ni težko poleti zgodaj vstajati in zalivati vrta.”

“Moram priznati, da sprva sploh nisem nameraval priti, zdaj pa mi niti najmanj ni žal, da sem se pustil prepričati. Res si nisem mislil, da bo tako zanimivo,” je bil navdušen Jože Koren iz Podgorja, ki smo ga srečali na mini tržnici ob največjem rastlinjaku, in sicer pri stojnici Marije Merljak, strokovnjakinje za prehrano in sodelavke Primorskih novic. “Izvedel sem marsikaj koristnega, sploh glede ekološke pridelave zelenjave,” je pojasnil. “Še posebej pa me je navdušil zeliščni vrtiček, ki je zasajen v obliki spirale. Menda tam zelišča zelo dobro uspevajo. Bo treba to idejo čimprej spraviti v prakso,” je napovedal Koren, nato pa se zapletel v pogovor z Merljakovo.

V Terme Olimia gre Ingrid Kompara Volarič

V našem sobotnem nagradnem žrebanju na Purissimi je dobila tedenski najem družinskega apartmaja v Temah Olimia Ingrid Kompara Volarič s Škofij. Izžrebanki iskreno čestitamo!

Dišalo je po okusnih domačih dobrotah

Marija Merljak je rade volje odgovarjala na vprašanja obiskovalcev in delila nasvete glede zdrave prehrane. “Današnji dogodek je zame izredno pomemben. Veste, pisana beseda je nekaj, srečanja v živo pa so nekaj povsem drugega. To je nadgradnja povezanosti z ljudmi, in to nam lahko daje eno ogromno iztočnico za naprej, da postanemo še bolj živi, še bolj domači, razumljivi in srčni. Takih srečanj bi morali biti še več,” je poudarila.

“Opažam, da so težave, s katerimi se name obračajo ljudje, pogosto posledica sodobnega načina življenja, zlasti stresa. V takih primerih vedno rečem, dajmo poenostaviti stvari, jejmo tisto, kar nam bo pomagalo.”

Kulinarični raziskovalec Črt Butul iz domačije Butul na Manžanu stavi na sezonsko in lokalno. S svojimi specialitetami, ki jih je pripravil na dnevu odprtih vrat, je razvajal brbončice obiskovalcev. Pripravil je več jedi: v zeliščih marinirane in nato popečene bučke z albuminsko skuto, posute s sušeno rdečo peso v prahu; dimljeno panceto, položeno na pire iz zelene, posuto z majaronom in prelito z refoškovo omako; in bakala “na šugo”, pripravljen z novo paradižnikovo omako iz Purisisime, s popečeno polento in glazirano čebula z refoškom.

“Vse te sestavine so ljudem v Istri poznane, a če jih skombiniraš nekoliko drugače, se da ustvariti marsikaj zanimivega,” se je ob glasnem hvaljenju ponujene hrane muzal Butul. “Rad sodelujem, če so ideje prave. Sploh, če gre za promocijo lokalne in sezonske hrane. Purissima je eden od centrov, ki dela na ekološki bazi. In to mi je všeč,” je dodal.

Na Dnevu odprtih vrat so sodelovali še Primorske novice, Vinakoper, ribogojnica Fonda, kompostarna Ferfolja in dobavitelji semenskega in sadilnega materiala ter opreme za vrt.

PETRA VIDRIH

---