“Stokrat boljše kot iz trgovine”

“Ooooo, jagodeee,” se se razveselili otroci in se razkropili po rastlinjaku. Dišeče rdeče sadeže so skrbno nabirali v posodice, kakšna še posebej mamljiva pa je - po pričakovanjih - zašla tudi v usta. “Mmmm, so dobre. Stokrat boljše kot iz trgovine,” so bili navdušeni mladi iz osrednje Slovenije, ki so nasad Purissima nad Ankaranom minuli petek obiskali v okviru projekta za promocijo lokalno pridelane hrane Jabolko za nasmeh.

“Vsak dan se pritožujem, da nam v nasadu primanjkuje delovne sile. No, kot vidimo, smo danes dobili super pomočnike,” je bila nad pridnimi obiralci jagod navdušena vodja proizvodnje v KZ Agraria Patricija Pirnat.

Otroci marajo zelenjavo

“Na Purissimi zelo radi gostimo otroke. Letos smo bili na tem področju zelo aktivni. In tako kot vselej smo se tudi danes lahko prepričali, da ne drži povsem, da otroci ne marajo sadja in zelenjave. Če sta jim le predstavljena in ponujena na pravi način, tako da sta mamljiva tudi za oko, potem ju bodo otroci radi jedli. Predvsem pa je pomemben okus. Če je dobro, bodo z veseljem pojedli. Celo paradižnike,” razkriva Pirnatova, ki stavi na lokalno pridelano sadje in zelenjavo. Če ju namreč pobiramo v tehnološko polni zrelosti, je neprimerno boljšega okusa kot tisto, ki mora do nas prepotovati na tisoče kilometrov in ga zato oberejo, ko je še zeleno, potem pa zori v zorilnicah in niti ne more razviti pravega okusa, opozarja.

Z njo so se strinjali tudi otroci, ki so v en glas zatrjevali, da so jagode, ki so si jih nabrali v rastlinjaku, neprimerno boljše kot tiste, ki jih kupijo v trgovini. “Te so bolj sladke in bolj rdeče. In tudi dišijo bolj močno,” sta pojasnila Matic in Brina. In brž dodala, da so tudi jagode, ki rastejo na vrtu starih staršev, zelo dobre, in da sta jih že večkrat obirala. Večina od 54 otrok, ki so v okviru počitniškega varstva pri Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste Polje minuli petek obiskali Purissimo, pa je to počela prvič. “Veliko otrok živi v blokih. Ker družine nimajo svojih vrtičkov, nimajo možnosti stika z zemljo ter s sadjem in zelenjavo v takšni, primarni obliki. Zato nam povabila pridelovalcev resnično veliko pomenijo,” je pojasnila Nina Facchini, pedagoški vodja počitniškega varstva, v katerega so vključeni tudi otroci iz socialno ogroženih družin. “Zelo se trudimo izničevati razlike. Želimo si, da bi bili bolj povezani in bolj strpni, kot družba in kot skupnost,” je poudarila. “Ne glede na socialni status pa je pomembno, da so otroci povezani z naravo in da se spoznajo s procesom pridelave hrane. In kot lahko vidite, so navdušeni, da so si lahko ogledali nasade, potipali rastline, sami nabrali košarico jagod ... Veseli smo, da so lahko videli lubenice tudi kje drugje kot samo na policah trgovin.”

Pomagali so v vrtnariji

Tega se še kako dobro zavedajo v KZ Agraria, zato so vrata Purissime na stežaj odprli šolarjem. “Prejšnji mesec smo skoraj vsak dan gostili avtobus otrok iz istrskih osnovnih šol. Naši strokovnjaki so jim pojasnili osnove kmetovanja in tudi, kako pridelujemo zelenjavo. Moram reči, da so otroci navdušeni, predvsem pa zelo radovedni. Veliko sprašujejo, kar je dobro, saj je naš cilj in hkrati tudi poslanstvo, da prenašamo znanje na mlade,” pravi direktor KZ Agraria Robert Fakin.

Navdušenje, s katerim so se petkovi obiskovalci lotili presajanja sadik zelenjave, potrjuje, da so se na Purissimi tega lotili na pravi način. Patricija Pirnat in njeni sodelavci so razposajeno mladež komaj uspeli sproti zalagati s sadikami zelja, cvetače in ostale zelenjave. “Glejte, s prstom naredite luknjico v zemljo, vanjo vtaknite rastlinico in nežno potlačite zemljo okrog nje,” je postopek presajanja razložila Pirnatova. Ko so sadike zelja in cvetače pošle, je med mladimi zavladala prava zmeda. “Kaj pa zdaj?” so se spraševali s praznimi lončki v rokah. In ko so jih zaposleni “oborožili” z novimi sadikami, se je veselje nadaljevalo.

“Jupiii, solata,” se je razveselil Nejc, ko so mu pojasnili, da ima v rokah sadike solate. Na vprašanje, ali mu je solata res tako všeč, je iskreno povedal, da je ne mara preveč. Katera zelenjava pa mu je najboljša, nas je zanimalo. “Sladkarije!” se je zarežal. “Meni pa korenček. In tudi krompir,” je vtis nekoliko popravil Rok. “Najboljša pa je špinača! In tudi najbolj zdrava. Dobiš mišice,” je zatrjeval fantič ob njem.

Po opravljenem delu so bili otroci nagrajeni s kopanjem v morju, ki ga prenekateri žal le redko vidijo ali pa sploh ne.

Jabolko za nasmeh

Ljubljanski šolarji so Purissimo obiskali v okviru projekta Jabolko za nasmeh,, ki ga sofinancira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znotraj razpisa Promocija lokalno pridelane hrane. “S tem projektom želimo otrokom približati pridelavo hrane, povedati, zakaj je lokalna hrana toliko boljša od tiste, ki pride na naše trgovske police od zelo daleč, in zakaj je pomembno, da še zlasti v otroštvu in mladosti zaužijemo veliko kakovostne hrane,” pojasnjuje Darja Zadnik, svetovalka specialistka za razvoj podeželja pri Kmetijskem gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica, ki je nosilec projekta.

V marcu in aprilu so na 12 vključenih šolah iz Primorsko-notranjske regije tako že posadili šolske sadovnjake (jablane, hruške, češnje), pa tudi maline in šparglje. “Otroke in tudi njihove starše smo s tem želeli opozoriti na pomen domače pridelave: zakaj je jabolko z bližnjega drevesa drugačno od sadeža z drugega konca sveta,” slikovito ponazori Zadnikova.

“Eden od ciljev razpisa je tudi solidarnost in dobrodelnost, ki je v našem projektu močno poudarjena. V projektu smo povezovali pridelovalce hrane, šole in Zvezo prijateljev mladine Slovenije, ki izvaja številne aktivnosti za pomoč otrokom iz družin v socialnih stiskah,” pojasnjuje.

Projekt Jabolko za nasmeh poteka na območju KGZ Nova Gorica in bo trajal do novembra. “Začeli smo s KZ Agraria, v avgustu pa se za obisk dogovarjamo s sadjarskimi kmetijami v Brkinih,” je še dodala Zadnikova.

PETRA VIDRIH

---