“Ne morem se jim upreti!”

Drobne rdeče zapeljivke, ne morem se jim upreti! Tako nekako je zapisala naša zvesta bralka Katarina, potem ko je prebrala moj članek o briških češnjah. Naj gospo ali gospodično takoj potolažim: tudi jaz ne!

Zrele češnje so prave zapeljivke. Foto: Ivan Merljak
Zrele češnje so prave zapeljivke. Foto: Ivan Merljak

“Bila sem kar nekako navdušena, ko sem videla, kako zdrave so češnje. Zanima pa me, če lahko njihovo uživanje tudi škodi, če jih poješ preveč. Sama namreč nimam nadzora in jih zobam eno za drugo; sploh se ne zavedam, kdaj v skledi ni več nobene, zato bi se rada prepričala, če s tem svojemu telesu bolj škodujem kakor koristim.” je zapisala.

Draga Katarina in vsi njej podobni: če bi bile češnje vse leto in bi jih zobala nenehno dan za dnem, vse mesece, letne čase in vse leto in ne bi jedla nič drugega, potem bi zagotovo vrgla telo iz ravnovesja, kar ne bi bilo dobro. Ker pa so samo sezonsko sadje in to prav tedaj, ko ga potrebujemo, le brez skrbi! Češnje so zdrave in ni nikakršne praktične možnosti, da bi s tem škodili telesu.

Sama imam svojevrstno poredno izkušnjo s češnjami, ko sem bila prvič visoko noseča. Jedla in jedla sem jih in nisem znala odnehati. Ko je bila skleda prazna, sem zaljubljeno pogledala svojega moža: “Ljubi, pojdi po nove!” In je šel. Ponoči, še zlasti pa proti jutru, me je začelo napenjati v trebuhu. Saj veste, rok je rok, a dva tedna prej tudi ni nič strašnega, zato sem modro ugotovila: “To so popadki.“ Pa sva šla v porodnišnico.

Dohtar me je pregledal in se mimogrede pozanimal, kaj sem včeraj jedla. Vsa vesela sem mu priznala, da so bile briške in zelo sladke. Pa je modro zaključil: “Gospa, to niso popadki, to so češnje!”

Taki popadki so pravzaprav še najhujše, kar se vam lahko primeri.

V knjigi Zakaj so Francozinje vitke sem prebrala, da zato, ker vedno poslušajo svoj notranji glas in željo. Ko si nekaj zaželijo, to tudi pojedo. In potešijo svojo slo. Sezona določenega sadja je ravno dovolj dolga, da se ga naužijemo. Potem pride na vrsto drugo. Narava vedno daje tisto, kar tedaj potrebujemo. Počasi se sezona češenj umika in prihajajo marelice, nato bodo breskve, pa fige in tako naprej.

V telesu imamo svojevrstne varovalne mehanizme, ki nam sprožijo odpor do neke hrane, tudi do sadja, če se tega dejansko prenajemo. Do tedaj ni skrbi. Povedati je treba, da naravno pridelana hrana, kamor sodijo tudi ekološko pridelane češnje in vse drugo sadje, nima škodljivih stranskih učinkov in naše telo počrpa iz zaužitega le toliko vsega, kolikor potrebuje. Le toliko vitaminov in mineralov ... Humorno sicer pravimo, da se pretirano uživanje sladkega in kaloričnega sadja lahko tudi pozna na trebuhu ...

Naravno je boljše od sintetičnega

Nekaj teorije: češnje in drugo sadje imajo poleg veliko vode tudi vitamine, minerale, nekaj malega beljakovin, ogljikovih hidratov, vlaknin in močne antioksidante. Vedeti moramo, da je vsakršna naravna molekula vitaminov ali česa drugega vedno močnejša kot sintetična molekula.

V sadju nikoli ne gre za velike količine vitaminov, saj jih merimo v miligramih, še pogosteje pa v mikrogramih v sto gramih živila. Bolj kot količina so pomembna razmerja med različnimi vitamini in minerali in drugimi snovmi. In ta razmerja so v naravnih živilih vedno v pravilna. Vitamini na primer so katalizatorji procesov, a dovolj je že njihova prisotnost v sledovih.

Nasprotno so vse sintetične molekule, ki so kemično sicer lahko povsem enake naravnim, po obliki geometrično brezhibno urejene, bolj trdne, rigidne, in se ne prilagajajo okolju. Naravne pa so neurejene, z med seboj pomešanimi radikali in z vrzelmi; vse prej kot geometrijsko brezhibne. Toda prav ta neurejenost, oblikovna pomanjkljivost s številnimi vrzelmi, omogoča, da so naravne molekule prilagodljive in zlahka prodrejo prek selektivno propustnih celičnih membran v notranjost celic, kjer imajo vitamini in druge snovi svojo vlogo. Vedno pa vstopijo samo v količini, ki jo telo potrebuje. Naravne molekule rada primerjam z znanimi figurami iz risanke o Barba papi, ki spreminjajo svojo obliko pač po potrebi.

Sintetične molekule v točno določeni količini na silo prodrejo v celice in pri tem nasilju poškodujejo celične membrane ... Zato ima vse, kar je sintetičnega, tudi stranske učinke.

Češnje niso samo vitamini in minerali, v rdečih barvilih so tudi zaščitni antioksidanti. Ti niso osnovna hranila, marveč jih telo potrebuje sproti, vsak dan za popravilo poškodb, ki jih povzročajo prosti radikali in različni drugi dejavniki. Naše zdravje je zelo odvisno od zaščitnih snovi, vsekakor bolj kot se zavedamo. Vsaka češnja, ki jo zaužijemo, vsaka jagoda, vsaka marelica, breskev ali jabolko ... so bombice zdravja. Nikoli ne vemo, koliko bombic potrebujemo, toda telo to ve in nas sili, da jih uživamo.

Praktičen sklep: jejmo češnje, kolikor nam srce poželi!

Češnje in voda gredo skupaj

“Babica mi večkrat reče, naj ne pijem vode ob tem, ko jih uživam (češnje), pa me zanima, če ti dve živili res ne gresta skupaj?” je še zapisala Katarina.

Ni logike. Zdravo telo potrebuje oboje. Vodo in sadje in še kaj. Take trditve izhajajo iz osebnih izkušenj, pri čemer je vzrok ponavadi drugje, v neurejenem želodcu. Podobno pravijo, da ne smeš piti vode in jesti kumar, ali pa morda jesti jabolka zvečer. Sama si jih zelo rada privoščim tik predem ležem in spim trdno, trdno. Na predavanjih po Sloveniji ugotavljam, da polovica je jabolka zvečer, druga pa se jih brani. Moč sugestije je izredno velika in marsikdo si dopove, da tako ne gre, ker se mu tako zdi ali pa je tako slišal. Te dni sem to počela s češnjami; včasih sem kar zaspala s skledo češenj v rokah.

“Ali gre tu za nekaj takega kot pri jajčnem rumenjaku, katerega se je pred leti večina izogibala, ker naj bi poviševal holesterol, zdaj pa so ljudje ta strah izgubili, ker naj bi vseboval veliko zdravih snovi,” je nadaljevala Katarina.

Jajcu se je pred desetletji zgodila krivica. Huda krivica. Ne vem v čigavem interesu se je to primerilo, saj interesa farmacevtskih družb tu ni zaznati, pa vendar so zdravniki vsevprek strašili pred jajci in holesterolom v njem. Živilci tega nismo nikdar počeli in smo jajce vedno zagovarjali, vedoč da ima jajce vse snovi, razen vitamina C in vlaknin. Je popolna osnova za novo življenje piščančka ali karkoli se iz jajca izvali in popolno živilo za človeka. In zakaj holesterol iz jajca ni nevaren? Ker ima jajce tudi holin, ki pravzaprav holesterol v jajcu spreminja v uporabno obliko holesterola v našem telesu.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala s snaho Petro Jakob Merljak.

Naj omenim, da je pred dnevi ameriško ministrstvo za kmetijstvo (U.S. Department of Agriculture, USDA), kamor sodi tudi zdravstvo in v pristojnosti katerega potekajo vsa uradna državna zdravstvena raziskovanja, po dolgoletnih empiričnih raziskavah tudi uradno potrdilo, da holesterol v jajcih nima nikakršnega škodljivega vpliva na srčno-žilno zdravje ljudi. Poudarilo je tudi prej omenjeno pozitivno vlogo holina.

Prisluhnimo svojemu telesu in se ne obremenjujmo; telo potrebuje ravno to, kar si srčno želimo. In nas bo samo ustavilo, ko bomo potrebe potešili.


Najbolj brano