“Količina vode je na našem planetu omejena”

Čez 14 dni bo Expo Milano zaprl vrata ali, bolje rečeno, 1. novembra bodo tam začeli podirati paviljone. Med tistimi, ki bodo imeli največ dela, saj so tudi za sestavo potrebovali največ časa in denarja (200 do 250 milijonov evrov), bodo Kazahstan, Združeni arabski emirati in Kuvajt. Države, ki si jih obiskovalci zapomnijo po ogromnih paviljonih z najsodobnejšo tehnologijo, čeprav jim največkrat primanjkuje osnovna dobrina - voda.

Odpri galerijo

Kako ironično; arabske države, bogate s črnim zlatom, se soočajo s pomanjkanjem pitne vode.

Veliko nafte, malo vode

Peščene sipine in preproste beduinske šotore so zamenjali z asfaltom in razkošnimi nebotičniki, v katerih voda priteče iz vodovodnih pip. Toda njene zaloge so omejene, čeprav jo poslej pridobivajo z razsoljevanjem morja. To sporočilo najbolj nazorno podajo Združeni arabski emirati, ki obiskovalcem zavrtijo krajši film v za to priložnost urejeni > kinodvorani. Epilog jim predstavijo na tridimenzionalni projekciji, kakršne vidimo v sodobnih ameriških kriminalnih serijah, kot je Na kraju zločina, ki govori o forenzični dejavnosti.

Še več vidno-slišnih presežkov je v kazahstanskem paviljonu, kjer opozarjajo na krčenje Aralskega jezera (leži med Kazahstanom na severu in Uzbekistanom na jugu). Obsegalo je 68.000 kvadratnih metrov in je veljalo za enega štirih največjih na svetu, od leta 1960 pa se krči. Nekdanja sovjetska vlada je preusmerila tok rek, ki ga napajata (Amu Darja, Sir Darja), da bi na puščavskih tleh povečala pridelek bombaža - belega zlata. Uzbekistan je resda postal njegov največji izvoznik, toda jezero je pred osmimi leti merilo le še desetino prvotne velikosti. Čez presušeno kotanjo so speljali cesto. Kljub temu si Kazahstan prizadeva, da bi razširil Severno Aralsko jezero.

O Italiji in Milanu

> turizem v Italiji predstavlja 75 odstotkov BDP; poleg Španije in Francije je najbolje obiskana država

> lani so zabeležili 0,2-odstotno inflacijo in 13-odstotno brezposelnost; povprečna plača je znašala 2168 evrov bruto

> Milano ima 1,4 milijona prebivalcev, metropolitanska regija, največja v Italiji, pa kar 7 do 10 milijonov

> je del najbolj poseljenega evropskega območja “plave banane” - poleg francoskega Lyona, španske Barcelone in nemškega Stuttgarta

> velja za gospodarsko in finančno prestolnico Italije; pokrajina Milano ustvari 10 odstotkov BDP; Lombardija več kot petino

> telečji kotlet (cotoletta milanese) je predhodnik dunajskega zrezka

Tudi Švica bije plat zvona

Naj je slišati še tako nenavadno, tudi Švicarji, doma med Alpami, opozarjajo, da so zaloge pitne vode omejene. Za postavitev paviljona so porabili precej manj denarja kot prej omenjeni državi, pa vendar obiskovalcem na prav posrečen način sporočajo: “Vodni in drugi viri na našem planetu so omejeni.”

Uredili so več prostorov in ob stenah pritrdili police, od tal pa do stropa. Tam, kjer so košare s paketki za pripravo instant kave, so police še kar dobro založene, v prostoru, kjer je korito z vodovodno pipo, pa so police povsem izropane. “Še nedavno so bile polne plastičnih kozarcev. Obiskovalcem smo rekli, da si jih lahko vzamejo, kolikor želijo. Večina je res tako naredila, zadnji kozarec je pošel v nedeljo, 11. oktobra,” so nam povedali. Švicarji poudarjajo, da ni samoumevno, da iz vodovodnih pip priteče voda. “Pritekla bo le, dokler bodo njene zaloge zadostne; tega se premalo zavedamo. To, da je je tukaj zmanjkalo, ne predstavlja velike težave. Ko je bo zmanjkalo v naravi, bodo posledice veliko hujše. Kakšne, si sploh ne predstavljamo.”

Expo na temo “Nahraniti planet, energija za življenje”

> predstavlja se 145 držav

> do konca septembra so prodali 18,5 milijona vstopnic, največ, skoraj 273.000, 10. oktobra

> od sredine julija si ga v povprečju ogleda 7100 obiskovalcev dnevno

> v slovenskem paviljonu pričakujejo milijontega obiskovalca v torek, 20. oktobra; podarili mu bodo voden ogled Slovenije

> Slovenija je za udeležbo porabila 5 milijonov evrov; poleg turistične promocije želi povečati gospodarsko sodelovanje z Italijo in drugimi državami

> Milano je že gostil expo leta 1906

Expo 2017 v Astani

Prihodnji Expo bo leta 2020 v Združenih arabskih emiratih. Še pred tem bo vmesna svetovna razstava v Kazahstanu, med junijem in septembrom 2017, na temo uporabe energije v bodoče. Infrastrukturo gradijo že nekaj časa, nared bo pred decembrom 2016, napoveduje generalni sekretar kazahstanskega paviljona Anuarbek Mussin. Prizorišče se razprostira na 25 hektarih v središču prestolnice Astana, dva kilometra stran od letališča. Obiskovalcem bo na voljo 10 hektarov. Infrastrukture kasneje ne bodo porušili. “V njej bomo uredili mednarodni finančni center, v katerem bo veljal poseben finančni režim, in mednarodno arbitražno sodišče.”

Kolikšen proračun imajo na voljo, pred tremi dnevi ni vedel; vsaj tako je zatrdil. Zgledovali se bodo po Italijanih, “katerih prireditev je bila finančno zelo vzdržna”. Pričakujejo, da jih bo obiskalo več kot pet milijonov ljudi iz 100 držav in 36 mednarodnih organizacij. Na dan naj bi se zvrstilo 55.300 obiskovalcev, na vrhuncu celo 110.602.

Ali se je bo udeležila tudi Slovenija, bo odločila vlada do konca meseca. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo si želijo, da bi na ta expo prišli skupaj s še kakšno državo, morda Hrvaško, “s katero na področju turizma dobro sodelujemo”.

Glavna gospodarska aduta Kazahstancev sta nafta in plin. Čeprav je nafta zanje poceni, si bodo začeli prizadevati, da bi zmanjšali njeno porabo. So tudi vodilni v pridobivanju urana. Kljub temu se zavedajo, da je prihodnost v rabi alternativnih in obnovljivih virov energije. “Vlada si je zadala, da bi bili v prihodnje med 15 najpomembnejšimi proizvajalci energije. Pripravila je zelen model gospodarstva. Za dosego tega cilja je expo pomemben korak,” navaja Anuarbek Mussini. Med njihovimi gospodarskimi partnerji je tudi Italija, s katero imajo za 14 milijard evrov izmenjave (slovenski izvoz dosega 23 milijard, denimo). Razvijati želijo turizem. “Imamo jezera, gore, divje konje. Smo deveta največja država na svetu s samo 17 milijoni prebivalcev.”

MIRJANA CERIN

---