Težko je danes biti resnični kristjan

Spoštovani kardinal Rode,

z nedavnim nagovorom v Šentjoštu nad Horjulom ste ponovno dokazali, kako težko je živeti kot resnični kristjan v mirnem času in kako še posebej hudo je to moralo biti med drugo vojno.

Vaši kritiki v medijih vam ne priznavajo, da je med vojno potekala tudi državljanska vojna in ne le osvobodilna. Nočejo vam priznati, da so se partizani borili ne le za svobodo, ampak istočasno tudi za pravičnejšo družbo- socialno revolucijo po vojni. Bila je revolucija za pravice revnih in zavrženih ter proti pohlepu bogatih in oblastniške RKC. Tisti, ki jih je bilo strah pravičnejše povojne družbe, so organizirali domobrance v protirevolucijo in za ta namen prosili za pomoč okupatorje. To zagotovo ni bilo v skladu s Kristusovim naukom in po vojni je sledila božja kazen in pokora. A žal so resnične povojne žrtve bili partizani in kmečke družine, ki so omogočile partizanom zmago na strani sodobne antifašistične Evrope. Titovi komunisti imajo nedvomno veliko zaslug za vodenje osvobodilnega boja v letih 1941 do 1945, saj so bili leta 1941 najbolj pripravljeni, tako organizacijsko in vojaško, za delovanje v vojni. Zato je povsem razumljivo, da so prevzeli vodilno vlogo med vojno. Toda leta 1946 je Titova partija zlorabila partizansko zmago ter izdala partizanski boj za svobodo in pravičnejšo družbo, socialno revolucijo, ter uvedla najhujšo obliko diktature, sovjetski stalinizem. S slovenskim kmetom in poštenimi partizani je Titova partija ravnala veliko huje kot s fašisti med obema vojnama na Primorskem. Kdor je bil pokončen partizan, je padel v nemilost, po večini so preživeli potuhnjenci in negativci.

In zakaj vam danes samooklicani levičarji nočejo priznati, da so se partizani borili tudi za socialno revolucijo? Ne morejo, ker bi sicer morali priznati, da so se med vojno partizani, po večini krščanski fantje, borili proti izkoriščevalski in pohlepni družbi, kakršno imamo tudi danes v samostojni slovenski državi. Morali bi tudi priznati, da ima Tito poleg velikih zaslug za boj na strani zmagovite antifašistične koalicije tudi velik madež, da je partizansko zmago zlorabil za uvedbo stalinistične diktature. Seveda je bil Tito zares izjemen lisjak v mednarodni politiki in je kmalu sprevidel, da ne bo preživel ne on ne njegova diktatura partije, zato se je ponudil Američanom za koristnega vazala. Skoraj tri desetletja jim je pomagal razbijati kolonialne imperije Anglije, Francije, tudi Sovjetske zveze, da so se oblikovale nove države po svetu, ki so nato postale lahek plen ameriškega globalnega kapitalizma in multinacionalk. Američani so Tita in Jugoslavijo za podporo osvobodilnim gibanjem, vodilno vlogo med neuvrščenimi, razglašanje miroljubnega sožitja, nagrajevali finančno in materialno. Njegova diktatura se je zaključila z veličastnim pogrebom in poklonom državnikov velikega dela sveta.

Gospod kardinal Rode, vas pa čaka, da se v imenu RKC opravičite slovenskemu narodu, še posebej partizanom kot tudi vsem potomcem domobrancev, ki jih je politika ljubljanske RKC spravila v državljansko vojno proti pravičnejši povojni ureditvi. Tudi RKC je posredno pomembno prispevala k povojni uvedbi diktature Titovega stalinizma. Če bi se ljubljanska RKC med vojno odločila za sledenje resničnemu Kristusu, ki je bil vedno na strani revnih in zaničevanih, bi bilo slovenskemu narodu prihranjenega veliko gorja. Ja, zares težko je biti resnični kristjan tudi danes; vsem nam, pa tudi vam.

BORIS NEMEC,

Šempeter pri Gorici


Pišite nam


Najbolj brano