Šport je piritno zlato
Človeški pohlep, ki je bil nekaj časa skrit pod čaščenim imenom kapital, se je razpasel tudi na področje gibanja. Moderno ga je poimenoval šport. S pomočjo in podporo politike si je kapitalistični šport pripravil, razvijal, širil in obranil dovolj zakonodaje, da je danes najmočnejša multinacionalka, ki je že zdavnaj prerasla politiko. Šport ima človeštvo tako zlobirano, da se od malčka do najslavnejšega športnika nihče ne zaveda, ali se noče, predvsem si pa ne dovoli, priznati, da je v popolnem sužnjelastniškem razmerju.
Danes se lastnikom dobronamernih članov društev, klubov, združenj ni treba več skrivati pod nazivom predsednik. Pravzaprav - nad predsedniki so se javno (čeprav ne transparentno) pojavili lastniki. Klube se preprodaja, enako kot Hotel Palace, Metropol, Drogo, javno razsvetljavo in ostalo infrastrukturo ter vodne vire. Bolj tuji bo lastnik, z lažjim srcem (če ga še ima) bo izkoriščal igralce. Ja, tukaj sem prispela na nogometne, rokometne ... igralce posameznih klubov. Lastnik igralce prebira, motivira, jim obljublja, dresira jih kot cirkuške živali. Gladiatorji so nekoč pred gledalci, ki so se naslajali nad njihovimi mukami, dali vse od sebe zgolj za preživetje. V klubu dajo igralci vse od sebe ne več za preživetje, temveč za obljubo po večjem plačilu, ki se zgodi le redkim in včasih. Višek, ki ga lahko dosežejo, je prodaja. Ne proda se sam, kot tisti, ki za preživetje proda svojo kri ali ledvico; njegov lastnik ga proda in pokasira.
Svetovne, državne in lokalne zveze in klube, nogometne, ker je teh največ, vrtijo najimenitnejši ljudje, predvsem pravniki. Ti so pogruntali, da je v tej industriji dovoljeno vse, celo prodaja ljudi. Tudi mafijska združenja vodijo consigliereji, toda ti so skriti, saj njihovo delo ni častno, predvsem pa ni legalno. Enako velja pri trgovanju z belim blagom: belo blago so ljudje, sužnji, ženske, otroci. To ni častno, predvsem pa zakonodaje tega ne dopuščajo. Določeni ljudje pač niso imeli sreče in niso bili ob pravem času pri pravem politiku, ki bi sprejel zakonodajo njim v prid. Zato se morajo skrivati in so preganjani. V njihovih vrstah se ne zrcalijo najslavnejši pravniki.
Šport ni beseda za gibanje ali telovadbo, daleč od tega. Šport je obračanje denarja in izkoriščanje ljudi. Govoriti o tem ni modno, verjetno je nedopustno. Toda dogajanje, ki ga ni treba niti več skrivati (pa danes pustimo prirejanje rezultatov, doping in drogo, prostovoljno ali prisilno, kar je pomembna sestavina športa) kliče, da se šport imenuje s pravim imenom: naddržavna kapitalistična korporacija, ki se napaja iz človeških bitij.
Nekateri se tega potihoma in samozavestno zavedajo, polovično tudi Luka Koper. Morda bo še kdo pošteno in častno stopil iz igre. NADJA BAŽEC, Sv. Peter