Potvarjanje zgodovine

Menim, da v času sodobnih komunikacij, kljub množičnemu uničevanju dokumentacije, zgodovine ni mogoče potvarjati. Veliki večini Slovencev je namreč dobro znano, kaj se je takrat v resnici dogajalo. Prepričevati je mogoče le še sebe in svoje somišljenike, drugih pa ne več. Poleg boja proti okupatorju je bila to tudi socialna revolucija, da bi po njej ne bilo več bogatih in ne revnih, pravite. Danes vemo, da so najbolj socialne demokratične in visoko razvite kapitalistične države na severu Evrope in ne tiste s tudi desetkrat nižjim standardom na vzhodu Evrope, ki so pol stoletja po drugi svetovni vojni živele v družbenem redu, ki ga je vzpostavila revolucija. Če bi se takrat v resnici dogajala samo borba proti okupatorju in ne tudi revolucionarno nasilje nad drugače mislečimi državljani, uničevanje dokumentacije pred spremembo sistema ne bi bilo potrebno. Sistem se je pogreznil sam vase. Kosti izvensodno pobitih v jamah in breznih, ki nam jih še po pol stoletja ni uspelo dostojno položiti v grob z imenom in križem, prepričljivo govorijo same zase. Govoriti o boju proti okupatorju, ki je bil za veliko večino Slovencev svetinja, molčati pa o revolucionarnem nasilju nad drugače mislečimi državljani, je navadno sprenevedanje, ki ga ni več mogoče nikomur prodajati. Čas bi že bil, da s tem prenehamo. Laž ima vedno kratke noge. Lahko preskoči plot in še dva praga, nato pa se raztrga in ostane naga. Čas razgali vse laži in ogloda vse kosti. Na koncu pa le resnica v beli dan štrli. Samo resnica nas lahko pripelje do pomiritve med Slovenci in nam pokaže pot v Lepšo prihodnost.

Tisti, ki bi hoteli resnico o preteklosti skrivati, pravijo, ne brskajte po kosteh. Preteklost nam je dala vse, kar imamo, premoženje in življenje. Brez nje tudi nas ne bi bilo. Brez nje tudi sodnikov, zaporov in zapornikov ne bi potrebovali, kajti sodniki vedno sodijo za dejanja, ki so se zgodila v preteklosti. Pravne države in enakih pravic za vse pred sodniki tudi ne. Pogreznili bi se v nasilno družbo. Čas bi že bil, da se tudi kristjani prenehamo sprenevedati in kazati s prstom na druge. Zazrimo se sami vase in izprašajmo svojo vest. Kristjani so bili v večini na obeh straneh politične in državljanske konfrontacije takrat in tako je tudi danes. Brez udeležbe kristjanov se ta razkol med Slovenci ne bi mogel zgoditi. Ateisti nikoli niso bili problem, saj so v svojem prepričanju vedno odkriti in dosledni. Povzročili so jo tisti, ki častijo dve nasprotujoči si svetinji, to je rdečo zvezdo in križ. No, pa dajte kar oba simbola na verižico okoli vratu in se bo že navzven vedelo, kdo je kdo? Biti kristjan in antikrist v eni osebi pa pomeni približno tako, kot imeti dve ljubici oziroma dve ženi, eno doma in eno drugo čez plot. Prav srečen v takšni druščini ne more biti nihče.

JAKOB ČEMAŽAR, Portorož

---

---

---