Potrebujemo predsednika, ki zmore povedati svoje

In to je, če kar citiram Brgleza, da potrebujemo “nekoga, ki se bo oglasil vedno, ko bo treba o perečih družbenih vprašanjih in dilemah, zavzeti stališča. Predsednik republike je namreč vrhovna moralna in politična avtoriteta v državi, zato se mora in je prav, da svojo avtoriteto udejanja tudi s tem, da se opredeljuje do vseh dogajanj v naši državi in družbi.” Naj dodam: družbi, tudi v širšem, mednarodnem in svetovnem pomenu. Ne pozabimo, da skoraj vse, kar se dogaja izven naših meja, tako ali drugače vpliva tudi na dogajanje pri nas!

Bravo, Brglez! Sporočilo in usmeritev glasov je jasno, vprašanje je le, ali se bodo po njem volilke in volilci tudi ravnali. Imeli smo namreč predsednika, ki se je opredeljeval in s tem tudi razhudil mnoge politične akterje, a mu drugega mandata nismo podelili. Njegov naslednik je do sprotnega opredeljevanja bolj zadržan, oziroma se sploh ni odzival in se ne odziva, pa mu ankete pripisujejo vnovično zmago. Zdi se, kot da nam je bolj pomembno, da se predsednik republike s prostovoljci v kombinezonu in rokavicah, udeležuje čistilne akcije na obrežju Ljubljanice, kot pa da Donalda Trumpa okrega, ker se je odpovedal Pariškemu podnebnemu sporazumu ter svet pahnil v dodatno negotovost v trenutku, ko je norčavi Severni Koreji zagrozil “z ognjem in gnevom, kot ju svet še ni videl!”

Da se razumemo: režim Kim Jong Džuna si najbolj ostra opozorila ter sankcije Organizacije združenih narodov tudi zasluži, a v tej oživeli krizi je največji problem Trumpova retorika. Če se ta prevede v dejanja, bo še Adolf Hitler izpadel kot cucek. Trump namreč namiguje k uporabi jedrskega orožja z močjo, ki je človeštvo še ni videlo. Gre le za besede? Upajmo! Kaj pa bo, ko bo norec s Pjongjanga, ki se ob takih grožnjah bolj zabava kot ne, kakšno raketo usmeril v bližino otoka Guam? Bo Melanijin soprog ostal le pri besedah? No, idiota ne moreš utišati in onesposobiti s tem, da se vedeš kot on!

A če se vrnem k našim predsedniškim volitvam. Že zdavnaj sem napovedal, da bom s podpisom kandidature podprl ime, ki bo - in to z ustrezno ostrino, pa četudi ovito v celofan - zmoglo Trumpa pozvati k umiritvi strasti in napetosti do Severne Koreje, k preklicu groženj do Venezuele, ki že vnemajo vso latinsko Ameriko, ne nazadnje k povratku svetovnemu Dogovoru o podnebju in k politiki zmanjševanja jedrskih arzenalov. Pa vabilo k novemu, bolj spoštljivemu in solidarnemu partnerstvu z Evropsko unijo, tudi ob prerazporejanju bremena migracij.

A nič manj pomemben ni poziv naši vladi, naj pristopi k nedavno podpisani pogodbi pod okriljem OZN, o prepovedi jedrskega orožja. Če je Slovenija, kot pravi ministrstvo za zunanje zadeve, naklonjena opuščanju te grožnje, naj zbere toliko poguma in suverene volje, da kljub članstvu v Natu, naslovi tak signal in se pridruži 122 članicam svetovne organizacije, ki so to zmogle. Pa še morda opredelitev do 2. tira. Resda bo referendum o predmetnem zakonu že mimo, a bo volilna kampanja za predsednika republike še ujela referendumsko. Da vidimo, kdo izmed kandidatov, oziroma kandidatk bo temu referendumu rekel ne in podprl gradnjo tira po sprejetem zakonu?! Vsi, ki to zadevo poznajo, vedo, da če zakon pade, bo zgodba z drugim tirom praktično končana, oziroma v najboljšem primeru odložena za kar nekaj let, in tudi kaj to pomeni za prihodnost Luke Koper - slovenskega okna v svet.

AURELIO JURI,

bivši slovenski in evropski poslanec


Pišite nam


Najbolj brano