O razmerah v koprski enoti Doma upokojencev Ptuj

Pred kratkim je izjavo podala gospa Laura Babič Rihter, ki je je navedla, da so stanovalci lačni, da nimamo niti kruha. Gospa je zaposlena kot gospodinja-oskrbovalka in se je sama razglasila za predstavnico zaposlenih. Naj povemo, da gospa Laura ni naša predstavnica. Podpirajo jo mogoče tri oziroma štiri zaposlene, ostala ekipa ne bi javno pljuvala v lastno skledo, saj se zelo trudi poskrbeti za stanovalce doma. Naj dodamo, niso lačni! Imamo pa ogromno drugih težav, ki jih samooklicana predstavnica ni niti omenila. Našteli bomo le nekatere, ki pa so vredne objave ter medijske in inšpekcijske pozornosti.

Še vedno imamo preveč neizobraženega kadra. Zaposlena je celo strežnica-negovalka. Za ta naziv še nismo slišali in seveda smo se pozanimali, ali ta obstaja. Posledično smo vržene vse v isti koš, torej delamo vsi vse. No, skoraj. Strežnice, gospodinje, negovalke, bolničarke opravljamo vse isto delo. Izjema so kuharice, ki so pa tudi en teden v negi, naslednji pa v kuhinji. Imamo tudi štiri diplomirane sestre, ki vestno opravljajo svoje delo v eni pisarni in le redko na spregled. Dotaknimo se še peščice srednjih sester, ki se izogibajo dela s stanovalci, ki so malenkost težji in potrebujejo bolj strokovno oskrbo. Do vseh ostalih zaposlenih se obnašajo arogantno, vzvišeno, kadar pa je potrebno poklicati dežurnega zdravnika, jih pa ni nikjer. To je mogoče še malenkost razumljivo, kajti s strani nadrejenih imajo odvzete kompetence za zelo osnovne stvari. Načeloma lahko le delijo terapijo, merijo vitalne funkcije in naredijo uristik.

Ves ostali “negovalni” kader pa naj bi delal vse. To dobesedno pomeni vse! Kuhajo večerje, negujejo stanovalce (menjava plenice, kopanje ...), čistijo sobe in kopalnice, perejo in sušijo brisače (imamo pralnico z zaposlenimi v Domu), animirajo, vodijo potrebno dokumentacijo ... Seveda ne delajo vse vsega in pogosto prihaja do konfliktov med njimi.

Negovalno osebje dela dostikrat brez prostega dneva, na enem nadstropju je le ena, ki opravlja delo treh. Ob tem se dogaja, da ji odvzamejo vikend, ko naj bi bila po zakonu prosta in mora delati brez slehernega prostega konca tedna v mesecu. Tukaj se lahko dotaknemo še izčrpanosti po štirih nočnih izmenah, ki trajajo po deset ali enajst ur, to je 44 ur nočnega dela. Ob sedmih zjutraj zaključiš nočno izmeno, naslednji dan pa že spet delaš. Naj povemo še, da v nočni izmeni sploh nimamo “svojega” prostora.

Med vikendi in prazniki delamo 13-urne izmene, dobimo pa le eno malico. Glede na to, da tudi ob sobotah delamo po 13 ur, ne dobimo nobenega dodatka. Dopust nam razporejajo po svoji volji. Nadure niso plačane, izkoristimo jih tako, da nas nekaj dni pošiljajo eno uro prej domov. Zakonsko naj bi se do 20 nadur izplačalo. Tega izplačila ni videla nobena zaposlena. Glede na napisano si lahko le mislite, kako je naš kader izčrpan in utrujen. Posledica vsega so bolniški staleži, pri katerih so prisotne grožnje z odpovedjo in zdravniške komisije. Imamo precej dolgotrajnih bolniških odsotnosti (več kot eno leto), pa nobene nadomestne delavke. Kljub vsemu se trudimo po najboljših močeh in z nasmehom na obrazu, da tega vsega ne občutijo stanovalci. Ti imajo dovolj hrane, aktivnosti, čisto in urejeno bivalno območje in okolico.

To so realne težave, s katerimi se srečujemo zaposlene vsak dan, ne pa to da ni kruha. Kajti, vsak dan se ga ogromno zavrže.

ZAPOSLENI DOMA UPOKOJENCEV PTUJ, enota Koper


Pišite nam


Najbolj brano