Kravje kupčije in zapravljena verodostojnost
Pisma bralcev
06. 10. 2016, 15.46
, posodobljeno: 03. 11. 2017, 12.47
Naj navedem konkretna primera, o katerih v torek ni bilo slišati.
Prvič, izvzetje predora Markovec iz vinjetnega sistema.
Zaradi kupčkanja okoli Luke Koper in namere, da se zamenja nadzorni svet in vodstvo Luke, se je minister zbližal tudi s koprskim županom. Pred interpelacijo je tako celo obljubil, da bo uslišal velikansko željo Borisa Popoviča, da predor Markovec izvzame iz vinjetnega sistema. Za razlog je navedel, da nima primerne vzporedne državne ceste.
V KS Škofije, Bertoki in Škocjan že osem let na vseh ravneh nizajo probleme izjemno poslabšane prometne varnosti in kakovosti življenja, ki so nastali z uvedbo vinjet pred osmimi leti. Eden od argumentov je tudi, da je bila hitra cesta zasnovana brez cestninjenja in zato brez vzporednih kategoriziranih državnih cest. Brez vzporedne državne ceste so v Bertokih, na Škofijah gre po njej skozi kraj okoli 17.000 vozil dnevno, vzporedne državne ceste pa ni v območju bivšega mejnega prehod in ni povezave z italijansko državno cesto, kar ni v skladu z evropsko zakonodajo. Vračanje tranzitnega prometa v naselja oziroma povečevanje gostote prometa je tudi v nasprotju z določili veljavne Uredbe o prostorskem redu SLO in akti EU.
Čeprav župan in minister natančno poznata položaj, zdaj zaradi drugih interesov mahata samo z Markovcem in to z istimi argumenti, ki se že leta zavračajo. Ob obalni cesti, ki naj bi bila namenjena prebivalcem in turistom, pa letos niti trave niso kosili, kaj šele, da bi bilo na zdaj lokalni cesti zaznati kakšno prijazno spremembo za ljudi. Ta prostor je zanimiv samo zaradi gradbenih apetitov in razlike v ceni, ki bi ob pozidave obale nastala.
Drugič, bertoška in luška vpadnica.
Z avtoceste, smer Ljubljana-Koper, je že deset let zgrajen krak načrtovane luške vpadnice ob železniški progi, kar kažejo prečrtani napisi na prometnih tablah. Izvoz se konča v makadamu, veliko krožišče gre v prazno oziroma v betonske ovire. Na drugi strani ob Luki je tudi že zgrajena ostala infrastruktura (nadvozi, podvozi, nasip). Potrebno je le dokončati dela v dolžini nekaj več kot 900 metrov in tovorni promet bi lahko povsem zaobšel mesto. Ves ta čas je dokončanje onemogočal koprski župan, ki bi moral zagotoviti nadomestno zemljišče za predelovalca gradbenih odpadkov Finali. Vendar je to izrabljal za jokerja v svojem rokavu, odvisno od tega, kako blizu si je bil z vodstvom Luke in vlade. Ne pozabimo, da je bil tudi predsednik NS v času Časarjeve vladavine in izčrpavanja Luke. Družba Finali se je zaradi nenehnih težav sama poslovila, luška vpadnica pa še vedno ni narejena, čeprav imata škarje in platno zanjo v rokah občina in država.
A kaj naredi minister v sodelovanju s koprskim županom? Poleti je bila prav rokohitrsko sklenjena pogodba o gradnji bertoške vpadnice kot štiripasovnice, kar bi stalo od tri do pet milijonov evrov. Menda naj bi olajšalo dostop do pristanišča ter mesto razbremenilo tovornjakov. Iz dogovora izločijo Luko Koper in jo podpišejo Peter Gašperšič, koprski župan Boris Popovič, predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic in direktor Direkcije za infrastrukturo Damir Topolko.
Izvoz iz hitre ceste pri Bertokih je bil mišljen za osebni promet, zdaj pa tam nastajajo kolone tovornjakov oziroma podoben zamašek kot na Brezovici. Gotovo je cesto treba obnoviti, a jo predstavljati za rešitev vhoda v Luko in prometa na hitri cesti, je čisti pesek v oči nepoznavalcem.
Medtem pa poznavalci cestne infrastrukture in pometa ter načrtovalci vpadnice in vhoda v pristanišče ne vidijo tehnične in niti ekonomske osnove za gradnjo vpadnice na trasi sedanje bertoške vpadnice.
Tudi istrski poslanci dobro poznajo opisano, znano je koalicijskima strankama Desus in SD, katerih delegacije so letos obiskovale Luko. Verjetno težko zatisnejo oči pred dogajanjem v nogometnem klubu Koper, ki nosi ime Luke Koper. Insolventnost, sum ponarejenih računov, kriminalisti ... Se ob finančnih akrobacijah kluba kdo sprašuje o ugledu koprskega pristanišča, ki je največji podpornik kluba (2,5 milijona evrov v petih letih), kot se je ob protestu delavcev proti političnemu mešetarjenu vlade v Luko vprašal premier Miro Cerar?
Zaradi slabega dela oziroma odnosa do okolja državnih Slovenskih železnic je dva meseca gorelo ob progi čez Črni Kal. Koliko škode za ljudi, za naravo in za Luko. Omenja kdo menjave, odgovornost, poplačilo škode v SŽ? Zato pa SŽ zahtevajo povračilo škode zaradi protesta v Luki. Je pač treba zbirati črne pike za NS in vodstvo Luke, da bo zamenjavo na kaj opreti.
Lahko državljani od politikov končno pričakujemo manj kravjih kupčij in zmanjšanje števila osebkov, ki so zaščiteni bolj kot ogrožene živalske vrste?
BARBARA VERDNIK, Zgornje Škofije