Komu naj verjamemo?
Pisma bralcev
18. 08. 2016, 17.21
, posodobljeno: 03. 11. 2017, 06.27
Delovo gostujoče pero in publicist Ivan Soče v sobotnem Delu z dne 13. avgusta 2016 nas resno svari pred kravjim mlekom s člankom “Kravje mleko (je dobro za teličke)” in že v podnaslovu nam razloži, da “obravnava mleka je zanimiva predvsem zaradi napačnega prepričanja, da je mleko zdravo.” Nato nam še pove, da je mleko velik posel in da kalcij v mleku povzroča osteoporozo. Torej ni lek proti osteoporozi, marveč njen povzročitelj. Kar strašljiva razkritja za večino nas, ki so nas že od mladih nog prav ... indoktrinirali o vsestranskih in nenadomestljivih koristi zlasti kravjega, a vsakršnega mleka, kozjega, ovčjega itd, da materinega niti ne omenjam.
Istega dne, 13. avgusta 2016, je univ. dipl. inž. živ. tehn. Marija Merljak, vaša stalna kolumnistka o hrani in zdravju v Soboti, prilogi Primorskih novic ... v zapisu “Osteoporoza in kalcij” zapela kravjemu mleku, da bo bolj jasno: zlasti tistemu polnemu alias neposnetemu naravnost slavospev, saj nas poznavalsko poučuje, da narave ne moremo pretentati ... In nam znanstveno razpre pahljačo pozitivnih lastnosti neposnetega mleka, tega malega čudeža za naše dobro počutje in trdno zdravje. Pravi: “Ta spoznanja tudi pojasnjujejo, zakaj je biorazpoložljivost kalcija in magnezija iz polnega mleka in mlečnih izdelkov tako zelo visoka. Zaradi bogastva snovi v njih, med njimi laktoze, laktuloze (disaharid iz fruktoze in galaktoze) in kazeinskih beljakovin, ki zlahka vežejo kalcijeve ione in tako pospešijo absorpcijo kalcija iz črevesja. Pogoj je še zadostna količina vitamina D, ki je topen v mlečni maščobi. Vse to tudi pove, kako nesmiselno je uživati posneta mleka in lahke mlečne izdelke.” Konča pa svojo visoko pesem kravjemu mleku - čeprav ga nikoli tako (kravje) ne imenuje, ko pa je samo po sebi umevno, da ima v mislih kravjega, ker je pri nas prvenstveno, da ne rečem izključno v prodaji, na kozje in ovčje ali osličje nisem še naletela v naših veleblagovnicah, pa bi rada, da bi si v osličjem vsaj obraz omočila in osvežila in se počutila za pet minut kot rimska cesarica Popeja, Neronova žena, ki je rada čofotala v osličjih kopelih, da bi njena koža pridobila na mehkobi, ona sama pa na lepoti. No, Merljakova je mnenja: “Zato lahko trdim, da ni boljšega vira za ohranitev čvrstih kosti, kot so prav mleko in mlečni izdelki.”
Kaj pa zdaj? Komu naj bralci verjamemo? Kdo nas samo vznemirja in seje v našo, že hudo razmajano zavest dodatne dvome s pripovedovanjem pravljic? In kdo prav razmišlja, v korist našega zdravja? Namesto mleka naj pijemo odslej kokakolo? Cedevito? Limonado? Morda teran in domači šnops, ki imata - vsaj po ljudski neomajni veri - kup zdravih sestavin v svojem grenko-omamnem “korpusu”? Kdo nas bega in juga? Komu naj sploh še verjamemo?
JOLKA MILIČ, Sežana