Osebnost Primorske meseca avgusta: Ingrid Kristančič Šömen

Je že tako, da kandidati za Osebnost Primorske večinoma niso vajeni medijske pozornosti. Sodelavci, mladina, sosedje je vrstni red stvari, kakor jih pri svojem delu postavlja Ingrid Kristančič Šömen, strokovna vodja dislocirane enote društva Svit. Morda je bistvo srčnosti kandidatov za Osebnost Primorske prav v tem, da na prvo mesto ne postavljajo sebe, pač pa “nas”, skupnost.

Projekt, kakršen je Žoga skače in deluje na koprskem Markovcu že tretje leto, lahko zaživi šele, ko ga sprejmejo tisti, katerim je namenjen. Ko je pred štirimi leti predsednik društva Svit, dr. Milan Krek, dal pobudo za projekt, se je začelo trdo delo prostovoljcev, takrat še študentov biopsihologije, ki so se zbrali v skupnost mladih New Prevent. “Danes lahko že zapišemo, da smo Koper postavili na zemljevid mladinskega uličnega dela v Sloveniji. Uspelo nam je z mrežo prostovoljcev, takrat še študentov biopsihologije, in veliko osebne pripravljenosti, samoiniciativnosti in ustvarjalnosti. Razen podpore v obliki delavca in pol, zaposlenih prek javnih del, nimamo zagotovljenih financ, s tem pa tudi ne kontinuitete mladinskega uličnega dela,” vse, ki bi morali finančno skrbeti za program, ki prebuja skupnost na Markovcu in vanjo prinaša številne vrednote, opozarja Ingrid Kristančič Šömen. Sodelavca, Dejan Pišot (na fotografiji ob Ingrid Kristančič Šömen) in Aljoša Žabkar, sta mladim kot brata, ki jima ni vseeno. In če si otrok ali mladostnik ter imaš srečo, da z nekom oblikuješ pristen, zaupanja vreden odnos, te najbolj prizadene, ko ta oseba odide. Takšna slovesa mladim povedo, da nam zanje ni mar.

Delo mladinskega uličnega delavca zahteva od človeka praktične veščine, od kuhanja, šivanja, pospravljanja in ustvarjanja do organizacijskih sposobnosti in inovativnost pri novih metodah dela, kar je vodilo v sistemu sistema socialnega varstva. Temelj dela z otroki pa je pristnost. “Če začutijo, da se pred njimi ne pretvarjaš, temveč si spontan in neposreden, se odprejo,” dodaja naša sogovornica.

Kandidati za osebnost Primorske meseca avgusta so bili še: vinar Boris Lisjak, dirigent Igor Coretti Kuret in odbojkar Mitja Gasparini. Pogovoru z zmagovalko Ingrid Kristančič Šömen lahko prisluhnete tudi na Radiu Koper; danes ob 11. uri se bo z njo pogovarjala Tjaša Lotrič.

Izžrebali smo ...

Osebnost Primorske izbirajo poslušalci, bralci in gledalci Radia Koper, Primorskih novic in Televizije Koper ter komisija vseh treh medijev. Med tistimi, ki so glasovali za osebnost meseca avgusta, smo izžrebali tri dobitnike nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih: Magda Batagelj iz Kamnja, Marijan Kljun z Mislič in Danaja Kosmač iz Cerknega.

Otroci, ki obiskujejo program Žoga skače, so različni in vendar podobni v želji, da bi bili preprosto otroci. Vsem, ki jo sprašujejo, kako otroka obvarovati pred odvisnostjo, pa Ingrid Kristančič Šömen pove, da jih je treba usmerjati od rojstva naprej. “Preventivno delo, ki preprečuje poseganje po alkoholu in drogah, se mora začeti vsaj v prvih letih osnovnošolskega šolanja. Ko so mladostniki enkrat stari 14 ali 15 let, je konec. Kar smo naredili, smo naredili,” pove mama študentke in najstnika. “Dovolimo otrokom izkušnje, druženje s sovrstniki, saj se šele takrat razvijajo socialne veščine. Ne zavijajmo jih v vato, sami morajo prevzeti odgovornost za svoja dejanja, drugače ne bodo zrasli v samostojne ljudi. Prav tako pa se nam ni treba nenehno prizadevati, da bi bili najboljši starši, pač pa dovolj dobri starši,” z nasmehom strne misli.

Takšen starš si bo vzel čas za pogovore, tudi o čisto vsakdanjih stvareh, saj teh pogovorov šola ne more nadomestiti. Uspeh je, da so začeli prihajati tudi starši, ki jih zanima, kaj otroci počno. Navsezadnje so otroci med desetim in 12 letom najbolj dojemljivi, in na podlagi informacij iz okolja in izkušenj oblikujejo svoj pogled na svet in tudi do psihoaktivnih substanc, pove Ingrid Kristančič Šömen. “Moramo jih okrepiti in jim dati oporo, da zrastejo v suverenega in samostojnega človeka. Otroci iz socialno ogroženih družin potrebujejo oporo celotne skupnosti. To je mreža, ki ga bo držala, če bo kdaj zdrsnil.” S to mislijo ob morju, v Žusterni, kjer se srečava, skleneva pogovor. In kdo ve, morda je tudi aktiviranje skupnosti s programom Žoga skače spodbudilo Markovčane, tiste sosedske dragulje, da so kupili nekaj litrov barve in pred dnevi prebarvali zid tamkajšnje kurilnice.

ALENKA PENJAK

---