Vznikajo nove oljarne

V sredozemski Sloveniji je v letošnji sezoni obiranja oljk za pridelavo pri pristojnem ministrstvu za kmetijstvo registriranih 28 oljarn, prav toliko kot lani. A so kapacitete predelave letos večje, saj so nekateri tradicionalni oljarji povečali zmogljivosti z novimi stroji. Večina registriranih oljarn je v Istri, eno imajo v Brdih, ena je v Dornberku in ena v biotehnični šoli v Šempetru pri Gorici. Še približno toliko kot registriranih pa je oljarn za lastne potrebe.

Zaradi značilnosti letošnje sezone, predvsem pa zaradi močno poškodovanih plodov zaradi napada oljčne muhe, je precej oljarjev svoje naprave pognalo rekordno zgodaj, predelava se je začela že konec septembra, česar nihče ne pomni. Pridelka je manj, a bodo oljarne predelovale kar dolgo obdobje, saj tisti, ki jim je uspelo nasade zavarovati pred oljčno muho, še čakajo na optimalni čas zrelosti plodov.

Za oljarje, ki so se odločili za investicije v nove naprave, letošnje leto ne bo ponudilo najboljše popotnice, ker je pridelek prepolovljen. A je zdaj dosežen visok standard predelave, ki oljkarjem omogoča, da izberejo oljarno po svojem okusu in računajo na to, da bodo njihove oljke karseda hitro predelane.

Nove oljarne

Nove oljarne so vzniknile v Ospu, Kortah, v Luciji in v Šalari, ponekod so dopolnili linije, Patricijo Ternav pa je v Krkavčah namestil povsem novo troklo znamke Pieralissi. “Za investicijo sem se odločil predvsem zaradi doseganja boljše kakovosti oljčnega olja,” je povedal. Tako kot v vseh sodobnih oljarnah ločuje koščice in organske ostanke, da je izkoristek popoln.

Največja novost pa je zrasla v Šalari, na robu Kopra, ob glavni cesti proti Šmarjam.

Lisjakovi, ki so imeli več kot dve desetletji oljarno v obrtni coni v Šalari, pred dvema letoma pa so odprli novo tudi v Krkavčah, so na svojem zemljišču zasnovali velik in sodoben objekt, v katerem je zaživela oljarna. Tudi oni so se odločili za linijo proizvajalca Pieralissi, podobno, kot jo imajo v Krkavčah. Objekt, oblečen v istrski peščenjak, ki za zdaj nudi dom le oljarni, je zasnovan kot oljkarski center. Za investicijo, težko dober milijon evrov, so pridobili polovico nepovratnih sredstev iz evropskih skladov. Ob oljarni bodo uredili še trgovino, del velikega skladišča uporablja tudi Oljkarska zadruga slovenske Istre, v načrtih Gregorja in Mateja Lisjaka, ki vodita oljarno - oče Franko ima čez obrat v Krkavčah -, pa je še ureditev prodajalne z oljčnim oljem, drugimi izdelki iz oljk in nasploh izdelki iz slovenske Istre, organizacija degustacij in ogledov predelave ter prirejanje izobraževalnih tečajev za oljkarje in druge zainteresirane javnosti. “V načrtu imamo tudi ureditev oljkarske osmice,” je povedal Gregor Lisjak. “Ob vikendih delujeta obe oljarni, med tednom pa po potrebi. Z letino imamo malce smole ob začetku delovanja nove oljarne,” je dodal.

Analize oljčnega olja

Oljkarji so državi dolžni priglasiti svoj pridelek, predelane količine oljk pa tudi oljarne. Biti morajo registrirane, posebej pa za predelavo oljk za ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre ZOP in ekološko oljčno olje, za katero mora biti linija pred predelavo posebej pripravljena.

Država tudi letos omogoča brezplačne analize oljčnega olja. Oljkarji, ki jih želijo opraviti, morajo v oljarni izpolniti poseben obrazec, s katerim potrjujejo, da so vpisani v ustrezne državne registre in da s tem izpolnjujejo pogoje za brezplačno analizo.

Za 150 vzorcev bodo v laboratoriju labs opravili analizo kislosti in senzorike, za 40 vzorcev pa kompleksno analizo kakovosti oljčnega olja. Vzorce bodo sprejemali do zapolnitve kvot, rezultati analiz pa bodo vodilo za pridelovalce, za raziskovalce pa podlaga za njihovo delovanje in spremljanje kakovosti in značilnosti slovenskega oljčnega olja skozi daljše časovno obdobje.

SAŠO DRAVINEC

---