• Edinstvene podobe beneškega karnevala že leta vabijo ljudi 
od vsepovsod.
    Edinstvene podobe beneškega karnevala že leta vabijo ljudi od vsepovsod.
    Foto: Neva Volarič
  • Kulisa Benetk je še kako primerna za skrivnostne poglede 
izza lično izdelanih mask.
    Kulisa Benetk je še kako primerna za skrivnostne poglede izza lično izdelanih mask.
    Foto: Leo Caharija
  • Pisani šaljivec Arlecchino je ena od tipičnih beneških mask.
    Pisani šaljivec Arlecchino je ena od tipičnih beneških mask.
  • Med karnevalom so Benečani, tako ženske kot moški, nosili 
maske bautta, da bi se lahko skrili pred zakonom ter počeli 
stvari, katerih sicer ne bi smeli. Zgodovina pravi, da so tudi 
duhovniki in nune nosili maske, da bi se skrili pred javnostjo 
pred občasnimi ljubezenskimi razmerji.
    Med karnevalom so Benečani, tako ženske kot moški, nosili maske bautta, da bi se lahko skrili pred zakonom ter počeli stvari, katerih sicer ne bi smeli. Zgodovina pravi, da so tudi duhovniki in nune nosili maske, da bi se skrili pred javnostjo pred občasnimi ljubezenskimi razmerji.
  • Eden najpomembnejših dogodkov, ki  bo potekal tudi na beneškem karnevalu 2016, je gotovo 
tekmovanje za “la maschera più bella” (najlepša maska) zadnji vikend karnevala, kjer maske 
ocenjuje žirija mednarodnih kostumografov in modnih oblikovalcev.
    Eden najpomembnejših dogodkov, ki bo potekal tudi na beneškem karnevalu 2016, je gotovo tekmovanje za “la maschera più bella” (najlepša maska) zadnji vikend karnevala, kjer maske ocenjuje žirija mednarodnih kostumografov in modnih oblikovalcev.
    Foto: Matteo Bertolin

V svetovno prestolnico skrivnostnih mask

sreda, 27. januar 2016, 17:18

V Benetkah se je minuli konec tedna uradno začel tradicionalni beneški karneval, pustni spektakel, ki ga zaznamujejo barve, ulična umetnost in kultura. Organizatorji se v času dvotedenskega pustnega dogajanja v mestu nadejajo milijonskega obiska. Dnevno naj bi Benetke obiskalo več deset tisoč ljudi, ki bodo v mesto zaljubljencev tokrat prišli predvsem zaradi veličastnih mask in kostumov, po katerih slovi karneval.

Zgodovinsko mesto, mesto med morjem in nebesi, polno mistike, kjer neskončne ozke uličice in mostovi ustvarjajo naravnost čudovito kuliso za skrivnostne poglede mask in kršenje vsakdanjih pravil, se je letos že konec januarja spremenilo v prizorišče ulične umetnosti s plesnimi točkami, koncerti, razstavami, filmskimi predstavami in glasbenimi prireditvami. Karneval bo, beneški, tisti, ki ga poznajo po vsem svetu. Prav gotovo bo tudi letos znova najbolj pritegnil polet angela, v nedeljo, 31. januarja. Pri tem dogodku v angela oblečeno mlado Benečanko z vrvjo spustijo z zvonika bazilike svetega Marka med množico obiskovalcev na istoimenskem trgu.

Beneška aristokracija je bila vedno tako modra in zvita, da je praznik obrnila sebi v prid in nezadovoljnim ljudem ponujala dovolj zabave in veselja ter tako še utrjevala svojo oblast. Prireditvam, na katerih so ljudje nosili maske in z njimi izražali tudi svoje nezadovoljstvo nad razmerami, so oblasti že zelo zgodaj začele posvečati veliko pozornost.

Na začetek

Najstarejši zapisi o beneškem karnevalu segajo v leto 1094, ko je bilo treba stare poganske navade nekako prilagoditi krščanskim razmeram, in od takrat se redno pojavljajo letna poročila o bleščečih praznovanjih, kakršna niso poznali niti najimenitnejši dvori po Evropi. Leta 1296 je beneški senat uradno določil praznovanje na zadnji dan pred postom. Tako je bil beneški karneval razglašen za javni praznik. Kar nekaj stoletij se je karneval začel na prvo nedeljo v oktobru in dogajanje se je stopnjevalo do vrhunca na pustni torek. Sama beseda “karneval” ima izvor v latinskem izrazu carnem levare (kjer pomeni carne meso, levare pa odvzeti, ali prenehati uživati meso). Izraz se nanaša na postni čas oziroma na pepelnično sredo, ko so se ljudje na nek način poslavljali od mesa in pripravljali na post.

Hkrati pa karneval pomeni tudi nered, zmešnjavo. In to tudi res drži, vsaj tako je razumeti sodeč po dogajanju v Benetkah!

Pozneje so zamaknili pričetek karnevala na 26. december, na dan sv. Štefana. Uporabo mask je urejala vrsta zakonov, po katerih je bilo dovoljeno biti maskiran samo v tem obdobju. Edina izjema je bila maska, imenovana bautta, ki je bila dovoljena, po stari navadi, od prve nedelje v oktobru dalje.

Prvotni karneval je vseboval mnogo starogrških in rimskih elementov, od katerih so jih nekaj pozneje opustili, mnogi pa so se nekoliko spremenjeni ohranili do danes. Pestro dogajanje, ki je vključevalo veliko hrane in pijače, napovedi jasnovidcev, ples in petje ... je svoj vrhunec doseglo v atraktivnem, četudi zelo nevarnem “golobičinem letu”, ko je posebej usposobljen akrobat po žici drsel z zvonika Campanile vse do Doževe palače in spotoma s cvetlicami posipal navdušeno množico pod njim! Na pustni torek pa so rajajočo gručo mask zvonovi cerkve San Francesco della Vigna ob polnoči opomnili, da je konec veselja in da prihaja čas, ko se bo treba postiti in pokesati.

Maske

Bilo je na tisoče različnih vrst mask, ki so se spreminjale skozi čas, in prav vsaka nosi v sebi nekakšno simboliko ali kulturni vpliv, ki odslikava dogajanje nekega obdobja. Med tradicionalne maske se štejejo bautta, originalna beneška maska, bele barve, kratka, pokriva le oči in nos (pozneje se je pripisovala tudi Casanovi), običajno v kombinaciji s črnim svilenim naglavnim ogrinjalom z izrezom za obraz, črnim beneškim trirobim klobukom (tabarro) in črnim, dolgim pregrinjalom. Nosili so jo ljudje vseh slojev in obeh spolov, kar je verjetno vzrok za njeno veliko razširjenost. Obstaja tudi njena črna izvedenka, moretta, ki so jo v glavnem nosile ženske. Pa pantalone, z nagubano kožo in dolgim nosom, v rdečem kostumu in s temnim ogrinjalom. Arlecchino, šaljivec v karirasti obleki, se je ponavadi norčeval iz vseh in izvajal akrobacije. Dottore z velikim, ptičjemu kljunu podobnim kljukastim nosom, v katerega so v času kuge tlačili aromatična zdravilna zelišča kot zaščito pred “črno smrtjo”. Pa gnaga, maska, ki poudarja biseksualnost in spreminja žensko v moškega ter nasprotno. Še jih je: mattacino, colombina, pulcinella, balanzone, brighella itn.

Mojstri, izdelovalci mask, so iz tega razvili donosen posel. Tehnike oblikovanja mask iz lepljenega, večplastnega papirja so se nenehno razvijale, dekoracije v zlatu in vseh možnih barvah so vse bolj pridobivale na vrednosti.

Skrivnostni svet maskiranja izvira iz najtemnejših kotičkov človeške duše. Beseda “maska” izvira iz lombardskega naziva za mrtvo osebo ali dušo iz podzemlja. Prav zaradi takšnega, rahlo demonskega izvora maske, se je uradna cerkev v srednjem veku rabi mask še posebej upirala. Ljudje so že od nekdaj v maski odkrivali nekaj privlačnega, saj se človek z njeno pomočjo spremeni, postane druga oseba; skrit za masko se lahko nekaznovano norčuje iz drugih, služabnik vsaj za nekaj časa postane enak svojemu gospodarju.

Konec in nov začetek

Padec Republike leta 1797 je pomenil tudi konec tradicije karnevala, saj je Napoleon prepovedal pustovanje! V 19. stoletju se je z industrializacijo spremenil tudi način življenja in karneval je v celoti izgubil pomen. Stoletja stare maske in kostumi so povsem izginili vse do leta 1979, ko so se beneške lokalne oblasti znova odločile obuditi karneval kot turistično znamenitost in so se tradicionalne pustne pojave spet začele vračati na ulice in trge. Današnji beneški karneval je tako eden od največjih in najbolj prepoznavnih na svetu. KB


Povej naprej:

 
Mnenja