• Slikovit izvir Timave v Štivanu je obdan z bogatim rastjem.
    Slikovit izvir Timave v Štivanu je obdan z bogatim rastjem.
    Foto: Ana Cukijati
  •   Timava se po izviru razveja v več strug ali rokavov, ki dajejo pokrajini poseben čar.
    Timava se po izviru razveja v več strug ali rokavov, ki dajejo pokrajini poseben čar.
    Foto: Ana Cukijati
  •   Kopanje, veslanje in ribolov sta prepovedana, “dovoljen” pa je sprehod do izliva Timave.
    Kopanje, veslanje in ribolov sta prepovedana, “dovoljen” pa je sprehod do izliva Timave.
    Foto: Ana Cukijati
  • Ob izviru Timave stoji mogočna gotska cerkev svetega Janeza Krstnika.
    Ob izviru Timave stoji mogočna gotska cerkev svetega Janeza Krstnika.
    Foto: Ana Cukijati
  •   Med popravili cerkve so našli več plasti starih temeljev.
    Med popravili cerkve so našli več plasti starih temeljev.
    Foto: Ana Cukijati

Skrivnostna Timava na dlani

sreda, 29. april 2015, 18:03

V Štivanu, v Občini Devin-Nabrežina, izvira Timava, najkrajša reka v Italiji, ki sicer svojo pot kot reka Reka začne že na Hrvaškem in jo nato nadaljuje na slovenskem ozemlju, kjer ponikne v Škocjanske jame. Ponovno se prikaže v nekaterih izredno globokih jamah pod Krasom ter nazadnje, pred izlivom v Tržaški zaliv, kot Timava v Štivanu.

Timava, tudi Timav, je reka v tržaškem primorju, ki razkriva mnoge naravne skrivnosti in zgodovinske trenutke. Njen tok od izvira do izliva pa je dolg le približno dva kilometra, zato je znana tudi kot najkrajša reka v Italiji. V štirih izvirih se reka pojavi pri Štivanu in se kmalu zatem, v Ribiškem naselju med Devinom in Tržičem, izliva v Pancanski zaliv, ki je del Tržaškega zaliva. Uvrščena je na seznam 33 slovenskih vodotokov, ki se izlivajo v Tržaški zaliv v Italiji in so del Jadranskega povodja.

Domneva, da je Timava izključno ponovni izvir ponikalne reke Reke je bila v 20. stoletju znanstveno ovržena. Od Reke prejema le tretjino vode, drugi dve tretjini pa dopolnjujeta reki Vipava in Soča ter ponikalne vode meteorskih padavin s kraške planote nad izvirom.

Reko so omenjali že antični pisci Livij, Strabon, Vergilij ter zgodovinarji in geografi, ki pa so tedaj navajali devet izvirov. Na območju izvirov je bilo rimsko naselje Fons Timavi. Štivan je bil v rimskih časih znamenit kraj, reka Timava pa pomembno stičišče bogoslužja.

Do ustja Timave obiskovalci pridejo po pokrajinski cesti št. 14, ki povezuje Trst s Tržičem. Na križišču pri Štivanu zavijejo levo na asfaltirano parkirišče, od koder se, predvsem v sončnem vremenu, razprostira dih jemajoč pogled na žuborečo Timavo, ki se po slikovitem izviru razveja v več strug ali rokavov in svojo pot nato nadaljuje proti bližnjemu morju.

Čara tamkajšnje pokrajine ni moč občudovati le ob izviru Timave, ampak tudi vzdolž njenega toka do izliva v Ribiškem naselju. Sprehajalna pot z informacijskimi tablami je namreč urejena v okolici izvira, obiskovalci pa lahko svojo pot nato nadaljujejo po asfaltirani cesti ob Timavi vse do njenega izliva.

Ob naravnih bogastvih, ki jih je ob izviru Timave moč občudovati v vseh letnih časih, se bohotijo tudi zgodovinske znamenitosti, saj na tržaškem Krasu verjetno ni kraja, ki bi bil tako prežet s spomini in sakralnostjo, kot je prav izvir Timave. Tu se legenda in zgodovina prepletata sredi melanholične in očarljive pokrajine.

V senci mogočnih cipres, topolov in platan, ki ščitijo belo gotsko cerkev svetega Janeza Krstnika, odprte za ogled in poročne ter druge obrede, se na petdeset metrov dolgem območju nahajajo trije arteški studenci.

Iz prvega, ki se nahaja ob kamniti skali, priteka voda iz rovov, globokih približno 70 metrov.

Votivna kapelica neznanca spominja na kult boga Timava, ki je verjetno prazgodovinskega, morda venetskega izvora. Isto velja tudi za gozd in kapelico, posvečeno Diomedu, homerskemu junaku in ustanovitelju mest, ki je prav tako vezan na Venete in ga omenja Strabon.

Druge kamnite plošče so bile posvečene kultu Herkula Avgusta, ki je Diomeda spremljal na številnih podvigih, in Saturna, rimskega boga setve in žetve. Kjer danes stoji cerkev, se je nekoč verjetno nahajal tempelj, posvečen boginji upanja Speranzi Augusti. Njej so posvečene tri kamnite plošče darovalcev iz različnih območij cesarstva, ki so se ji želeli zahvaliti za izkazano milost.

Poleg paleokrščanske cerkve je bil zgrajen tudi samostan, ki so ga obiskovali romarji. Obe stavbi so med svojimi vpadi uničili Ogri.

Na tretjem rokavu Timave so našli arheološke ostanke. Ti pričajo o pristanišču, ki je bilo v rabi že v 5. stoletju pred našim štetjem (vse do 18. stoletja).

Med prvo svetovno vojno je bila reka Timava del obrambnega sistema na hribu Grmada, ki je bil za Avstrijce zelo pomemben, saj je zapiral pot proti Trstu. Zaradi tega je bila reka med številnimi ofenzivami tarča težkih bombnih napadov.

Danes je območje izvira in toka Timave kot mirna oaza, kjer si obiskovalci lahko spočijejo oči in duha ter občudujejo moč in lepoto narave. Okoliški park je skrbno urejen in tako pravšnji za dnevni sprehod. Ob tem lahko svoj korak usmerijo tako vzdolž toka in ob slikoviti pokrajini prispejo do izliva Timave v morje ali se sprehodijo skozi Štivan in poiščejo kakšno osmico.

ANA CUKIJATI


Povej naprej:

 
Mnenja