Okusi treh dežel

Tromeja na skrajnem severozahodnem delu Slovenije ni le stičišče med našo državo ter Avstrijo in Italijo, temveč je tudi stičišče treh kulturni svetov: romanskega, germanskega in slovanskega. Točka stika je Peč (1508 metrov), po italijansko Monte Forno in po nemško Dreiländereck. Ne gre za edino tromejo v Sloveniji, imamo še dve v panonskem svetu, a je alpska najbolj transparentna, najbolj znana in tudi najbolj obiskana. Na širšem območju tromeje se uveljavlja koncept treh dežel, kjer pa živijo štirje narodi: Slovenci, Furlani, Italijani in Avstrijci.

Ilija Pejić, Golf Club, Trbiž  Foto: Dean Duboković
Ilija Pejić, Golf Club, Trbiž  Foto: Dean Duboković

Koncept treh dežel je bil zelo živ pred dobrim desetletjem, ko je Avstrija kandidirala za zimsko olimpijado treh dežel, žal neuspešno. Od takrat je bilo še nekaj zamisli o kandidaturah za velike zimsko-športne prireditve, a do udejanjenja ni prišlo. Povezovanje zato morda ni mednarodno zelo prepoznavno, vendar je kar živo in živahno, najsi gre za rekreacijske prireditve, duhovna srečanja, denimo simbolno na Višarjah, romarskem središču nad Kanalsko dolino, ali pa za kulinarična povezovanja.

Živeti tri dežele

Življenje v bližini tromeje je docela ponotranjil in ga osmislil tudi kot poslovno priložnost Brane Justin iz Kranjske Gore. V družinskem podjetju so turistično ponudbo zgradili okrog tesne povezave s številnimi, predvsem bližnjimi smučišči. Skipass je sinonim za cenovno ugodnejše smučarske vozovnice zlasti v regiji, pa tudi za pomoč pri drugih doživetjih. Ponudbo so zaokrožili pred petimi leti, ko so na imenitni legi v Kranjski Gori zgradili butični hotel z restavracijo. Justinova maksima je, da morajo v njej pričarati okuse in vzdušje treh dežel, tako na krožniku kot v kozarcu. Gre za izostren pogled na sicer širši koncept Alpe-Adria, za sprehod po prostoru, v katerem se srečujejo različni kulturni, kulinarični in še kakšni vplivi.

Iz Portoroža, kjer je vdihnil svežino v kuhinjo restavracije Tomi, je pred dvema letoma v Kranjsko Goro prišel Mojmir Šiftar, sicer Ljubljančan s prekmurskimi koreninami, navdušen, nadarjen in discipliniran kuhar, tudi član in kapetan slovenske mladinske kuharske reprezentance z vidnimi mednarodnimi pohvalami, nase je med drugim opozoril na Sladki Istri. Šiftarjevo kuhanje je zunaj okvirjev, poseben ton mu daje njegovo navdušenje za čaje, ki odseva s krožnikov in iz knjige receptov 44 odtenkov čaja. “Čaji so bili tudi predmet moje diplomske naloge. Z njimi pazljivo ravnam: lahko dajo noto, ne smejo pa prevladati,” pravi.

V Kranjski Gori je sprva pripravil jedilnik treh dežel in v jedeh spajal okuse, kasneje sta se z Justinom odločila, da pripravijo tri ločene menije: slovenskega, italijanskega in avstrijskega, za nameček pa še avtorskega s podpisom kuharskega mojstra. Slovenski in avstrijski sta bolj alpska, denimo s postrvjo, dimljeno na smreki ali srnino kračo z malinami in kremo iz jurčkov, italijanski oziroma furlanski pa se ozira bolj k morju.

“Zdaj že pripravljamo zimske menije, vsak mesec jih bomo zamenjali,” napoveduje Šiftar, ki ga veseli, da vse več gostov, tudi iz tujine, prihaja zaradi njegove kuhinje.

V restavraciji Skipass pripravljajo tudi tematske večere s kolegi kuharji ali ob sodelovanju vinarjev iz vseh treh držav. Sinoči so tako sklenili vrhunec poletne sezone z večerom z vini iz briške kleti Edi Simčič, ki je bil poseben izziv, saj so strukturnim, bogatim vinom iskali par z lažjimi poletnimi jedmi.

Izlet v Trbiž

Na avstrijski strani Šiftar prav blizu meje nima sorodne duše, najde pa jo v Trbižu, kjer Ilija Pejić, ki je kariero začel v Kranjski Gori, ustvarja v restavraciji Golf Club, eni najbolj izpostavljenih dobrojedskih restavracij v Kanalski dolini, kjer ponudbo pomaga dvigovati prepoznavni gastronomski festival Ein Prosit, ki bo letos med 19. in 22. oktobrom.

Na Višarjah pa v svoji gostilni Pri samostanu Jure Preschern na 1790 metrih nadmorske višine ponuja izčiščene tradicionalne okuse s tromeje, ki jih v zimskem času privoščijo tudi številni primorski smučarji. Zgolj namig: hitro malico velja kdaj podaljšati v kosilo in se ozreti še v Juretovo vinsko klet.

Povezovanje turistične in druge ponudbe treh dežel na stičišču treh kultur ima močan simbolni pomen, pa tudi povsem otipljiv poslovni potencial, saj gre za posebnost, ki ni samoumevna. Povezovanje je živahno v obeh najpomembnejših sezonah, tako poletni kot zimski, nadvse spodbudno pa je, da je videti, da so impulzi, ki jih dajejo vlečni konji, dosegli še koga, kar krepi ponudbo, pa tudi identiteto in s tem samozavest.

SAŠO DRAVINEC

foto: Dean Dubokovič


Najbolj brano