Malica v hribih

Poletje je čas za planinarjenje in kolesarjenje po hribih. Po nekajurni rekreaciji tekne dobra malica v planinskih postojankah. Še toliko bolj, če gre za tradicionalno jed, ki ima zgodbo. Takšne poznajo pravzaprav v vseh okoliških hribovskih predelih.

PRIMORSKA > Pri lovcu v Gorenjih Novakih je stara postojanka ob cesti na smučišče Cerkno, tik pred odcepom proti Poljanski dolini. Kmetija Čemažarjevih je trdna, stara cerkljanska domačija. Lucija Čemažar, ki jo vodi s sinom Damjanom in snaho Magdo, za goste pripravlja tradicionalne cerkljanske jedi, na najbolj izpostavljenem mestu je ocvirkovca. Gre za slano potico s Cerkljanskega in Idrijskega. Ocvirkovca je pravzaprav bolj zimska jed, a ima na Cerkljanskem nekoliko drugačno podobo kot v krajih okrog Idrije, saj je nadev tudi iz drobnih koščkov suhih mesnin, zlasti v poletnem času. V tistih krajih poznajo še dve predvsem poletni slani potici: lúštrkajco, praviloma polnjeno z luštrekom in suhim mesom, in želševko, v kateri je zgolj svež drobnjak.

“Vse verjetno ne bi šle v tole hišo,” v smehu na vprašanje, koliko ocvirkovc je v življenju spekla v krušni peči, pove Lucija Čemažar pred veliko hribovsko domačijo. Za svoje slane potice je dobila tudi precej priznanj na ptujskem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij. Damjan pravi, da jo pripravljajo vse leto, poleti sicer bolj občasno, a vselej po predhodnem naročilu. Sicer so nekoliko stran od planinskih poti, mimo pa se pripelje veliko kolesarjev, ki premagujejo klance med visokimi smrekami.

Rekreativcem v hribih prija nekoliko bolj kalorična hrana, tako zaradi napora kot svežega zraka, ki zbuja apetit. Na planinah, kjer pasejo krave ali drobnico, so v ospredju mlečne jedi. Skuta, kislo mleko in planinski sir imajo povsem drugačen okus od sorodnih izdelkov, pripravljenih v obratih v dolinah. V Posočju se ponašajo zlasti z dvema siroma, zaščitenima v evropskih registrih: bovškim ovčjim sirom in tolmincem, ki je pripravljen iz kravjega mleka.

Tako v Posočju kot v bližnji Karniji je tipična tradicionalna jed friko ali frika. V vsaki dolini jo pripravljajo nekoliko drugače, bodisi zgolj iz sira, z več ali manj dodanega krompirja, tudi z jajcem, vselej pa z domačim planinskim sirom. Poletne variante poznajo tudi dodatek zelišč, ponekod celo paradižnika. Friko postrežejo s polento, lahko tudi z omako iz gob ali pa samostojno, kot predjed.

Na planinah pri naših severnih sosedih Avstrijcih je najbolj priljubljena poletna jed malica na deski, brettl jausn, na katero ob črnem kruhu zložijo nekaj kosov domačih mesnin, vedno tudi dimljeno in sušeno svinjsko plečko oziroma stegno (speck), in seveda domača sir in maslo.

Klobase so tradicionalna hribovska hrana, v PD Ljubljana-Matica so se letos odločili, da bodo v svojih kočah, tudi na Kredarici, Komni in pri Triglavskih jezerih, ponujali nagrajene kranjske klobase mesarstva Podobnik iz Čepleza pri Cerknem.

K malici v hribih prija dober, domač napitek: kislo mleko, planinski čaj iz rožic z visokih travnikov ali pa sok iz sirupa iz gozdnih sadežev, bezga in še česa. In morda šilce gospodarjevega. Vsekakor je to neskončnokrat boljši izbor od gaziranih pijač, prinešenih iz doline.

SAŠO DRAVINEC

---