• Ivo Boscarol
    Ivo Boscarol
    Foto: Leo Caharija

Revolucija buta na okna

ponedeljek, 13. marec 2017, 06:03

Ko se je Ivo Boscarol nedavno vračal iz Washingtona, kjer ga je najuglednejša letalska revija na svetu uvrstila med svetovno elito, je gotovo razmišljal, koliko kerozina je skurilo letalo. Sam je od nekdaj zagovornik električnega pogona letal in čistega letalstva, ki ne pušča sledov v atmosferi, bo pa gotovo pustilo sledi v družbi. Čez kako desetletje bodo letalniki vstopili v vsakdan navadnih ljudi. “To bo revolucija, kakršne v letalstvu še ni bilo,” napoveduje Boscarol.

Iz svoje pisarne vidi na vzletno stezo ajdovskega letališča. Tam se končuje obdobje, ki ga Pipistrelova letala preživijo v domačem kraju. Vsako serijsko izdelano letalo mora pet ur leteti, preden gre h kupcem. Prototipi in novi tipi letal, kot so električna, pa morajo imeti za sabo 200 ur letenja. Ivo Boscarol ni hudo izbirčen človek, sploh kar se tiče letenja. “Užitke, ki so še najbolj podobni letenju ptiča, pa daje motorni zmaj. Je odprt, počasen in tudi izjemno okreten. Lahko letiš nekaj centimetrov nad travniki … Seveda pa moraš dobro poznati teren.”

Boscarol ga pozna. In ne samo domačega. V Indijo, ki velja za najbolj težaven trg, prodaja letala že več kot 12 let. Pred več desetletji se jim ni izšlo, predvsem zaradi korupcije. Sčasoma so jo Indijci nekoliko ukrotili, birokracija pa ostaja trdoživa. “Indija je kraljica zapletenega poslovanja. Če mi kdo reče, da je poslovanje s Kitajsko težko, potem ni delal z Indijo. Moja ekipa je svetovni fenomen, da dela z vsemi temi zahtevnimi trgi. Ampak to nas dela močne.” Pipistrel je pred leti na mednarodnem razpisu dobil posel za indijsko vojsko. Premagal je ne samo tekmece, temveč tudi vse mogoče ovire. “Vsako naše letalo v Indiji - pošljemo jih sedem na mesec - pregleda 47-članska komisija. Najhuje je s prevzemanjem odgovornosti, temu se vsi izogibajo. Najprej je vse v redu, vsi kimajo, ko pa je treba podpisati dokument, ni več nikjer nikogar. To moraš vzeti v zakup,” skomigne z rameni prvi mož Pipistrela.

Ne bodo jih kopirali

V njegovi pisarni ni razkošja. Na večji mizi počiva kipec Ikarusa, ki mu ga je v dar poslal neznani avtor, na pisalni mizi pa tesno poslovno navezo izpričujeta namizni zastavici - slovenska in kitajska. Kitajska je druga velika zmaga za Pipistrel. “Uspeli smo jim prodati tehnologijo, torej ne izdelka, temveč znanje za njegovo izdelavo. Kitajci torej ne bodo kopirali naše tehnologije. Ker je njihova - plačali so zanjo.”

A preden jim je Boscarol prodal tehnologijo, si je moral pridobiti njihovo zaupanje. Kitajci na drugi strani mize radi vidijo partnerja, ki se lahko kosa z njimi, na koncu pa ne smejo pogrešati občutka, da so iz pogajanja izšli kot zmagovalci. “Sam sem bil vsaj 50-krat na Kitajskem, preden sem dobil, kar sem hotel. Če greš tja 20-krat, boš ostal praznih rok. Morajo te videti, zvečer je treba kozarce krepko nagniti, s tistim njihovim močnim žganjem - 'kambei, kambei' (do konca), in počasi postaneš njihov.”

V službo z letalniki

Že kmalu pa bo na vrsti zdravica povsem drugačne vrste. Aprila bodo akterji svetovnega formata s področja letalstva v ZDA predstavili revolucionaren koncept ureditve prometa v velemestih; tam in v drugih več deset milijonskih mestih po svetu namreč pot med domom in službo ljudem požira veliko časa. Na to, da je rešitev lahko samo promet po zraku, že dolgo prisega Boscarol, ki s Pipistrelom od vselej ustvarja tehnologijo za prihodnost. Glavna vloga v tem konceptu pripada novi vrsti plovil, letalnikom, ki te od točke A - po možnosti izpred domačega okna - pripeljejo naravnost do točke B, v službo. In to ne na streho, ampak - sčasoma - pred okno stanovanja. “To ni znanstvena fantastika, električni pogon, tih in čist, to že zdaj omogoča. Čez deset let bo javni potniški promet v približno 200 velemestih - najprej verjetno v Dubaju, Šanghaju in Kairu - potekal po zraku, z letalniki,” pravi Boscarol. Letalom s krili so šteti dnevi in če že ne bodo v prvi fazi prišla do oken, bodo vsaj vertikalno vzletala in pristajala. “Take revolucije, kot se obeta, v letalstvu še ni bilo. In Pipistrel bo zraven kot ključni načrtovalec na tem področju. Četudi bomo razvili le nekaj konceptov letalnikov, bomo skupaj z drugimi akterji odprli novo poglavje v prometu mest.”

Ajdovska Vertikala

Ni dvoma, da bo Pipistrelova ekipa kos tem izzivom. V vizionarni se gnete že 130 vrhunskih strokovnjakov, predvsem v razvojnem oddelku, ki mu Boscarol v šali pravi ambulanta, glede na to, da v njem drug ob drugem sedijo sami doktorji. Aprila bodo laže zadihali, razvojnike in upravo bodo preselili v nekdanjo stavbo Primorja sredi Ajdovščine, ki so jo kupili lani in ambiciozno poimenovali Vertikala. V njej bo tudi Pipistrelovo novo podjetje za razvoj naprednih tehnologij: Pipistrel Vertical Solutions. Bo torej sedel v Črnigojevi pisarni? “Ne, je škoda, tam bo kotiček za sproščanje,” zamahne z roko.

In še en razlog je, zakaj Pipistrel potrebuje novo stavbo. Iz tovarne gre zdaj vsak mesec že 15 letal, ekipa se ob vsakem stotem fotografira. Za take fotografije na stenah sedanje stavbe že zmanjkuje prostora. Enako kot bo zmanjkalo službe za vse, ki bi želeli delati v novi Pipistrelovi tovarni v Gorici. Doslej je prispelo že več kot 1000 prošenj.

SONJA RIBOLICA


Povej naprej:

 
Mnenja