Primorsko gledališče, ki je postalo narodno
Zgodovine Nove Gorice si ni moč predstavljati brez gledališča, ki svojo zgodbo piše že 62 let. Pa čeprav gledališka hiša v Novi Gorici stoji šele dobri dve desetletji ...
Ena od prelomnic je bila leta 2003, ko je Primorsko dramsko
gledališče postalo Slovensko narodno gledališče.
Goriško mestno gledališče je prvo premiero doživelo 29. oktobra 1955 v kinodvorani Soča (Celjske grofe Bratka Krefta), prva premiera v novih prostorih v Čadežovi hiši v Solkanu, kjer je gledališče nato domovalo 40 let, pa je bila Linhartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi 17. novembra 1956. Gledališče je sprva delovalo kot polpoklicno, a ves čas z upanjem, da bo postalo profesionalno. Časi so bili zelo težki, denarja komaj kaj, a so z neizmernim idealizmom letno naštudirali do sedem premier in z njimi gostovali po vsej Primorski in v zamejstvu. Premraženi, v mrzlih dvoranah, tudi lačni, a polni zanosa. “Prevoze smo lovili in 'fehtali' pri Avtoprometu Gorica. Šoferji ob sobotah in ob nedeljah niso hoteli voziti. Telefoni in avtomobili so bili takrat redki. Mi pa smo v sezoni vsak tretji dan gostovali. Od 120 predstav jih je bilo približno sto na terenu,” se spominja prvi profesionalni igralec Andrej Jelačin.
Prvo prelomno leto je bilo 1969, ko je institucija postala profesionalna in se preimenovala v Primorsko dramsko gledališče, na čelu z direktorjem Jožetom Babičem, enim od najvidnejših gledaliških in filmskih ustvarjalcev pri nas. “S profesionalizacijo so v gledališče začeli prihajati mladi izobraženi dramski igralci in drugi ustvarjalci,” se je ob 55. obletnici gledališča spominjal nekdanji direktor Sergij Pelhan in dodal, da so se bistveno izboljšali pogoji za delovanje, umetniški ansambel pa se je postopoma okrepil na 20 članov: “Uprizoritve so postale kvalitetnejše, ansambel je čedalje pogosteje gostoval na slovenskih festivalih in na drugih odrih po Jugoslaviji.” Nova Gorica je zacvetela tudi ob festivalu Goriška srečanja malih odrov, ki so širila obzorje publiki in spodbujala drznejše projekte gledališča.
To je postajalo vse bolj uspešno, pobiralo je nagrade doma in po svetu. Z rastjo kakovosti je postalo jasno, da brez nove stavbe ne bo šlo. Leta 1994 so s Smoletovim Krstom pri Savici slovesno odprli novo gledališko hišo v Novi Gorici (zasnoval jo je Vojteh Ravnikar) z moderno odrsko tehnologijo in razkošno dvorano s 380 sedeži. PDG je nizal vrhunske predstave, pobiral nagrade, odmevno gostoval po svetu. Postal je pojem in ponos mesta in regije.
Tudi zaradi nesporne kakovosti ga je leta 2003 pod okrilje vzela država in je postal Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. V zadnjem desetletju se je v SNG zvrstilo domala vse: od sporov in odhodov, pa pomirjanj, menjave generacij, do izjemnih predstav in odmevnih nagrad ... Čeprav so bili časi kdaj turbulentni in ob vzponih tudi padci, je in ostaja gledališče ena od osrednjih kulturnih institucij na Primorskem ter eno od relevantnih gledališč v slovenskem merilu.
MITJA MARUSSIG