Odbor, ki ne bi mogel biti bolj ljudski

Novogoriško občinsko stavbo so zgradili kot sedež Okrajnega ljudskega odbora, s kratico OLO in stala je že leta 1950. Torej v času, ko razen Frnaže, prve duše in stičišča mesta, na Solkanskem polju ni bilo nobene druge stavbe.

Leta 1957 so v avli občinske stavbe pripravili gospodarsko 
razstavo Elektrika v gospodinjstvu.  Foto: Gm/Pavšič-Zavadlav
Leta 1957 so v avli občinske stavbe pripravili gospodarsko razstavo Elektrika v gospodinjstvu.  Foto: Gm/Pavšič-Zavadlav

Zgradbo so postavili po idejnem projektu arhitekta Vinka Glanza. Njen najbolj očitni razpoznavni znak so štirje veliki realistični kipi Borisa Kalina na kamnitem pročelju. Kalin je tudi avtor Petnajstletne, plastike, ki stoji med gimnazijo in osnovno šolo Milojke Štrukelj, ter kipa Franceta Bevka ob Kidričevi ulici. Kalinov učenec v prvih povojnih letih na likovni akademiji, kamniški umetnik Tone Žnidaršič, je zasnoval svojevrstne talne mozaike v občinski avli. Izdelal jih je mojster Alfio Camboso iz Spilimberga. Freske s prizori iz primorske zgodovine v tako imenovani Zeleni dvorani so delo Slavka Pengova.

Ker je bila stavba med prvimi v mestu, ni nič nenavadnega, da je bil v prvem desetletju življenja mesta “Olo” ali “Oblo” takorekoč vse: prireditvena dvorana, razstavišče, kongresni center, zabavišče in razstavišče. Prvi prebivalci Nove Gorice, ki so svoje spomine zaupali v projektu Zgradili smo mesto Goriške knjižnice Franceta Bevka, s stavbo povezujejo raznolike spomine.

“Najlepša stavba je bila občinska stavba - OLO, Občinski ljudski odbor, v kateri smo gledali filmske predstave, imeli praznovanja novega leta, prihod dedka Mraza in pustovanja. Nastopali smo ob raznih priložnostih,” se spominja Jana Bavčar Humar, ki ji je bil najbolj všeč mozaik na tleh ob vstopu v dvorano.

“Takrat je bilo več družabnosti kot danes, bilo je življenje, ples smo imeli večkrat v avli občine. Prostor smo uredili sami, enkrat tudi na temo Moulin Rouge. To so bili plesi z živo glasbo, dame so bile urejene, kot je treba,” se je spominjal Jožef Vičič.Štefka Širok, ki se je zaposlila v občinski upravi, ko je ta še imela sedež v Solkanu, pa se prvega srečanja z za tiste čase veličastno in nadvse sodobno zgradbo spominja: “Ko smo se preselili v občinsko stavbo v Novo Gorico, je bilo v stavbi lepo, a ledeno.”

VESNA HUMAR


Najbolj brano