Arčon: konsenz ali trgovanje? Miklavič: vizija ali naivnost?

Polna dvorana na javnem soočenju PN, kjer sta si iz oči v oči stala Matej Arčon in Klemen Miklavič, je dokaz, da so se občani Mestne občine Nova Gorica (MONG) pred tokratnim drugim krogom aktivirali. In očitno tudi angažirali, saj so se podporniki enega in drugega razdelili na levo in desno tribuno, od koder so prihajali aplavzi, pa tudi občasni žvižgi in “buuuuji”. Kljub temu, da je tekma napeta in občasno živčnost premaga profesionalni politični nasmeh, pa sta si kandidata po dobri uri debate segla v roke.

Po prvem krogu je situacija precej podobna volitvam pred osmimi leti, ko ste v prvem krogu zaostajali za zmagovalko Darinko Kozinc iz SD, ki je takrat imela največ sedežev v občinskem svetu, nato pa ste prepričljivo zmagali v drugem krogu. Tudi zaradi napovedi, da bo z vami zavel nov veter oziroma, kot ste takrat rekli, zagon. SD je takrat izgubila dva sedeža, tudi vaša lista jih je zdaj izgubila prav toliko. Nov veter pa zdaj obljublja vaš izzivalec. Podobnosti je kar nekaj. Bi vas moralo skrbeti?

Arčon: “Ne vlečem vzporednic za nazaj. Večkrat sem povedal, da volitve niso tekma, temveč izbira. Kandidiram s svojim programom, s podporo list in strank, ljudi iz vseh krajevnih skupnosti, gospodarstva, kulture in športa. In na ljudeh, na občankah in občanih je, da izberejo. Kar se mi zdi najbolj pomembno je, da imamo program, ki je uresničljiv, ki natančno nakazuje rešitve in opredeljuje tudi vire financiranja.”

Gospod Miklavič, bi moralo gospoda Arčona skrbeti? In ali ste, upoštevajoč ta kontekst, morda vi novi Matej Arčon?

Miklavič (smeh): To pa bi bil štos stoletja. Kot ste videli, se dobro razumeva in tudi meni je v čast, da lahko predstaviva svoja programa in svoja sloga vodenja tako, kot se spodobi. Seveda se lahko Arčon malo boji. Vsaka štiri leta je ta skrb nekaj popolnoma normalnega, to je demokracija. Soočamo programe, veseli pa me to, da so občanke in občani na volitvah za občinski svet pokazali, da so pripravljeni na spremembe in si jih želijo. To je jasno iz prepričljive zmage Goriške.si.”

Matej Arčon

“V mojem programu ne boste zasledili fraz 'morali bi' ali 'bi bilo treba'. Mi pravimo 'naredili bomo'. Kajti za vse projekte imamo vir financiranja.”

Je cona prišla prepozno?

Bolj ali manj vsi županski kandidati ste poudarjali kot prioriteto razvoj gospodarstva. Gospod Miklavič, v Goriški.si veliko govorite o podjetništvu, zasebni iniciativi in visoko tehnoloških dejavnostih. Ampak občina je pod Arčonovim vodstvom kupila zemljišča za industrijsko cono v Kromberku. Mar se ne strinjate s trditvijo občinske uprave, da gre za največji gospodarski projekt v zadnjih dvajsetih letih? In se vam ne zdi, da so start up podjetja ali majhni turistični ponudniki premalo?

Miklavič: “Najprej butičnost: program Goriške.si zastavlja velike korake na dolgi rok, zato predlagamo celovito strategijo z jasnimi cilji in ukrepi. Statistike alarmantno kažejo, da se povečuje delež delovnih mest z nizko stopnjo izobrazbe, povečuje pa število delovnih mest z nizko dodano vrednostjo. To je zelo slabo. Kar zadeva poslovno cono Kromberk: nujno jo potrebujemo in obljublja se jo vsaj osem let ali več. Malo smo pozni, globoko v konjunkturi, ko podjetja lahko investirajo, ko se lahko širijo, a se nimajo kam. Nekaj jih je že šlo v sosednje občine, druga to nameravajo. Vprašanje je, ali bomo to cono dobili dovolj zgodaj, kajti danes je to še vedno obraščeno območje, prepleteno z daljnovodi. Zemljišče je tudi samo eden od korakov. Nadaljnji so podpora izvozu podjetij, predstavitvam na tujih trgih, podpora projektom, ki so skupni z našimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami in podpora izobraževanju kadrov, ki so potrebni za takšne projekte.”

Arčon: “Na vseh soočenjih sem dobil občutek, da v tej občini ne živim. Vse je narobe, vse je slabo. Jaz pa gledam na življenje in ljudi ter tudi na razvoj občine s pozitivne plati. Vse, kar je minus, pa mi v življenju predstavlja izziv. Izziv je zame tudi poslovna cona Kromberk. Pot je bila dolga in naporna, ampak v ta cilj sem od vsega začetka verjel in uspelo mi je. Dobili smo zemljišča, dobili smo evropska sredstva za komunalno opremo teh zemljišč, imamo veliko podporo obrtne in gospodarske zbornice. Interes gospodarstvenikov je izjemen. Na podlagi doslej izraženega interesa lahko rečem, da je cona že skoraj polna. Ta cona je trikrat večja od tiste v Solkanu, kjer je zaposlenih 240 ljudi. Kar pomeni, da lahko pričakujemo možnost zaposlitve za do 900 ljudi. Ključni in glavni pogoj za vstop bo, da bodo podjetja ponudila našim občankam in občanom višje plače. Podjetniki in obrtniki, ki bodo zaposlovali za minimalne plače, v tej poslovni coni nimajo česa iskati. Moj protikandidat pravi, da je tam grmičevje. Nova Gorica je nastala iz nič, iz travnika, močvirja. In tudi tam bo nastala izjemna, vrhunska poslovna cona. Kar se tiče daljnovoda, ki ga je kolega omenil že trikrat: prostorski plan je sprejet in tam, kjer gre daljnovod, so zelene površine. Vse ostale površine so proste. Zato, prosim, ne zavajajte.”

KLEMEN MIKLAVIČ

“Če mi boste zaupali mandat, čez osem let gotovo ne bom govoril 'bomo naredili', ampak 'smo naredili'. In če ne bo tako, ne bom več kandidiral.”

Če smo prav razumeli, je interesa za cono toliko, da bi jo lahko že napolnili. Kje boste začeli urejati novo? Da ne bo spet minilo osem let?

Arčon: “Možnost za razvoj v naši občini je ob Kromberški cesti. Tam imamo zazidljive površine, ki so v zasebni lasti. Ko bomo cono Kromberk prodali, je izziv obstoječa cona Meblo, kjer so zemljišča v zasebni lasti in se 230 obrtnikov srečuje z velikimi težavami. Potem pa bomo usmerjali denar naprej v naslednjih dvajsetih letih.”

Gospod Miklavič, ali res zavajate z navedbami o tem, da čez cono teče daljnovod?

Miklavič: “Daljnovod tam vsekakor je. Če je to urejeno, v redu, in opravičujem se, če je bilo to razumljeno kot zavajanje. Dali ste mi lepo iztočnico: pravite, da je Nova Gorica nastala iz travnika in močvirja. Če bi nastajala tako dolgo, kot ta poslovna cona, danes verjetno ne bi imeli tako lepega in velikega mesta.”

“Postavljamo si dolgoročne in ambiciozne cilje. Kar je v našem programu, je vizija razvoja naše občine čez deset ali petnajst let.”

Klemen miklavič

Povprečna mesečna neto plača je bila v MONG septembra letos 1062 evrov, kar je 3,5 evra več od slovenskega povprečja. Skrbi pa, da je septembra 2014 ta razlika znašala kar 32 evrov. Kako to komentirata? Zakaj mestna občina pada proti povprečju in kdo pri tem ni naredil domače naloge?

Arčon: “Razvoj občine je odvisen od več dejavnikov. In župan nima čarobne paličice. Gospodarstvo se v naši občini pobira, brezposelnost se je prepolovila in gospodarska rast se veča. K tej razliki so gotovo pripomogle kriza in težave našega največjega zaposlovalca, družbe Hit.”

Miklavič: “Ne strinjam se s trditvijo, da se v naši občini gospodarstvo pobira. Rast je povsod, tak je globalni trend. V rasti po krizi smo skoraj zadnji med mestnimi občinami. Za nami so samo Velenje, Murska Sobota in Slovenj Gradec. Veča se nam število zaposlitev za določen čas, nezaznana brezposelnost in brezposelnost med izobraženimi ljudmi. To pomeni, da se moramo nečesa lotiti takoj.”

“Ko poslušam program kolega Miklaviča, se mi zdi, da ena milijarda ne bi bila dovolj za vse to. MONG ima pet milijonov prostih sredstev letno.”

matej arčon

Prodaja Hita da ali ne

Tako kot v Kopru ne more biti soočenja, ne da bi se pogovarjali o Luki, tako v Novi Gorici ne more biti soočenja, ne da bi se pogovarjali o Hitu. Zelo konkretno: gospod Arčon, ste za to, da država proda svoj delež v družbi zasebnemu strateškemu lastniku? In če ste, zakaj?

Arčon: “Hit je zgodba ljudi, ki delajo v tem podjetju, ki v to podjetje verjamejo in so vanj dali del sebe. Od tega je odvisna tudi usoda družin vseh, ki so zaposleni v podjetju. In njihova usoda je na kocki. Odvisna je od političnih kupčkanj tam gori v Ljubljani. Z vsemi močmi se bom boril, da bo družbo vodil človek, ki se spozna na igralništvo, ki izhaja iz tega okolja in bo znal graditi odnose v podjetju. Takrat bodo ljudje, ki delajo tam in so bili v zadnjem času degradirani, čeprav imajo veliko znanja, spet dobili upanje in vero. Takrat bo potrebna tudi odločitev, ali bo država v to podjetje vložila 50 ali 100 milijonov, ali bo iskala strateškega partnerja. Do takrat pa bo MONG odgovoren lastnik tega podjetja. Ker ji je mar za ljudi, ki tu delajo.”

Torej je odgovor da?

Arčon: “Odgovor je da. To ponavljam že ves čas. V štirih letih se to zagotovo ne bo zgodilo.”

Gospod Miklavič, o Hitu, predvsem o kadrovanju v tem podjetju, ste kar veliko govorili iz klopi opozicijskega svetnika, ki je verjetno v tem primeru precej udobnejša kot županski stol. Če bi bili župan, bi podprli privatizacijo Hita?

Miklavič: “Razmišljam o družinah delavcev Mipa, Agroinda in še mnogih drugih podjetij, ki so šla skozi proces privatizacije. Zdaj me, denimo, skrbijo družine delavcev Adrie Airways. Zato ne bi s takšno lahkoto podajal stališča o prodaji. Dopuščam možnost, da bi strateški partner lahko podjetje uspešno peljal naprej. Ampak ko gre podjetje enkrat iz rok države, nimamo več pri komu in proti komu protestirati in z nikomer se ne moremo več dogovarjati. Naloga izvoljenih predstavnikov je, da zastopajo javni interes. Ko govorimo, da sta lastnici občina ali država, so v resnici lastniki vsi državljani in občani. Dokler mi ne bomo zahtevali transparentnosti in odgovornega ravnanja nadzornikov, se bodo zadeve dogajale v senci in stvar bo šla v napačno smer.”

Arčon: “Ključni in osnovni problem je v kadrovanju. Ker politične stranke prek institucij, kot je Slovenski državni holding, v nadzorne svete kadrujejo ljudi, ki niso odgovorni podjetju, ki ne zastopajo interesov podjetja, ampak interese političnih strank ali celo posameznikov.”

Gospod Miklavič, je torej odgovor ne?

Miklavič: “Odgovor je ne. V tem trenutku nismo zreli za to.”

Gospod Miklavič, Goriška.si v svojem programu močno stavi na športni turizem. Goriška bo, če postanete župan, postala svetovno znana športno-turistična destinacija. Tako nekako obljubljate. Napovedujete veliko stvari, od ureditve padalskega vzletišča in doskočišča na Lijaku do nadgradnje gimnastičnega centra v Čepovanu v lokacijo za priprave dvoranskih športov. Nedvomno ambiciozno. Ampak, nam lahko razložite, kje boste dobili denar za vse to? Gre za krepke milijone ...

Miklavič: “Res je. Postavljamo si dolgoročne in ambiciozne cilje. In naša politika bo naravnana k tem ciljem s konkretnimi, postopnimi ukrepi. Kar je v našem programu, je vizija razvoja naše občine, našega podeželja čez deset ali petnajst let. Ampak moramo začeti. Iz opozicijskih vrst smo že začeli. S primerom športnega igrišča na Lokvah smo dokazali, da se lahko z majhnim korakom naredi velik učinek. Doslej sta tam že trenirali dve ekipi, uporabljali tamkajšnja prenočišča in restavracijo.”

Ampak najbrž se strinjate, da gre tu za majhno skupino ljudi, ki iz Nove Gorice ne bo naredila vrhunske destinacije?

Miklavič: “Seveda ne. Povedati sem želel, da lahko majhni koraki povzročijo velike spremembe. Naloga občine je jasna. Najprej se mora povezati z ostalimi občinami v enotno destinacijo, potem pa mora začeti tam, kjer lahko samo občina premakne zadeve naprej: pri urejanju infrastrukture. Sprožiti je treba plimo prihodov turistov. Potem pa je na zasebni iniciativi, da to izkoristi. To je panoga, ki je na Zahodu, kjer je velika kupna moč, v vzponu. In mi imamo za vse te dejavnosti izvrstne naravne danosti. Poleg tega čudovite vedute, kulinariko, vinarstvo, kulturno dediščino, ki lahko športne atrakcije dopolnijo.”

Skupni zavod, ki ste ga, gospod Arčon, napovedali pred štirimi leti in ga je mestna občina ustanovila z le nekaj sosednjimi, že nekaj mesecev z začasnim vodstvom životari, že pred tem pa se ga je “pacalo” skoraj leto dni. Je sploh smiselno govoriti o preboju, če že en nesrečen zavod ne more zaživeti, kot je treba?

Arčon: “Na vseh soočenjih pogrešam nekoliko več optimizma. V življenju se preveč ukvarjamo s stvarmi, ki jih nimamo, in premalo s tistimi, ki jih imamo. Na področju turizma stavim na ljudi. Na odlično kulinariko, na vinogradnike in vinarje, na ljudi, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino, ki delajo z dušo in srcem. Naloga zavoda za turizem je, da vse, kar ta prostor premore, poveže v eno celoto in hkrati promovira. Malokdo je verjel, da bomo ta zavod sploh ustanovili. Malokdo je verjel, da se bosta enkrat Nova Gorica in Ajdovščina povezali. In nam je uspelo. Zdaj se pa ukvarjamo s tem, zakaj ni boljše. Bo. V to verjamemo. Ko bomo speljali še naložbe, kot so obnova hiše v Lokovcu v Center tehniške dediščine, Hiše aleksandrink v Prvačini, Gradu Rihemberk in Laščakove vile, ko bomo zgradili kolesarske poti, bo to dodana vrednost.”

Ulice za udarnike

Lani je minilo 70 let od začetka gradnje Nove Gorice, letos od temeljnega kamna za prvi blok. Katero ulico v mestu boste preimenovali v brigadirsko?

Miklavič: “Goriška.si je ob poimenovanju ploščadi po Silvanu Furlanu predlagala, da naredimo neke vrste natečaj in zbiramo predloge za prihodnja imena ulic in trgov.”

Ampak katero, na primer? V centru, zunaj njega, bi preimenovali Kidričevo?

Arčon: “Bom zelo kratek. Za nasvet bom vprašal našega častnega občana in predlagatelja moje kandidature, zgodovinarja, dr. Branka Marušiča. In se ga bom držal.”

Zelo nas veseli, da jadramo v razredu optimist. Gospod Arčon s svojo vedrino in gospod Miklavič, ki vidi daleč čez obzorje v stoletno prihodnost. Ampak občani imajo nekaj dejanskih otipljivih težav. Na primer: za staro, 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Cankarjevi ulici je treba danes plačati približno 100.000 evrov. Za isti denar dobimo že primerljivo stanovanje v Domžalah, Grosupljem ali kje drugje na pragu prestolnice. Se strinjata, da to ni ravno normalno in družinam prijazno? In če se vrnemo k ulici: gospod Arčon pred osmimi leti ste napovedovali dvesto novih stanovanj, zdaj jih napovedujete sto. Jih boste zgradili ob novi, Brigadirski ulici?

Arčon: “Res je, pred osmimi leti sem napovedal to številko, zato je tudi moj program letos na podlagi izkušenj in dogodkov, predvsem gospodarske krize ter padca povprečnine, naj povem, da smo samo med letoma 2015 in 2017 na ta račun izgubili skoraj 2,3 milijona evrov prihodkov, zastavljen bolj realistično. V mojem programu ne boste zasledili fraz, kot so 'morali bi' ali 'bi bilo treba'. Mi pravimo 'naredili bomo' in 'zgradili bomo'. Kajti za vse projekte, ki jih navajamo, imamo tudi vir financiranja. Tudi zato, ker smo v pričakovanju evropskih sredstev nekatere projekte odložili nekoliko v prihodnost, bomo z lastnimi sredstvi prihodnje leto s podporo svetnic in svetnikov odkupili 27.000 kvadratnih metrov površin na Majskih poljanah. Dve leti dogovarjanj z direktorjem republiškega stanovanjskega sklada je bilo treba, da smo ga prepričali, naj sklad investira v Novi Gorici. Od tod moja obljuba stotih stanovanj. Na podlagi konkretnih, že sklenjenih dogovorov. Poleg tega je bilo več sestankov z direktorjem nepremičninskega sklada ZPIZ-a, po katerih smo zemljišča že prenesli na naš stanovanjski sklad, na katerih naj bi zraslo 40 varovanih stanovanj. Povečano število stanovanj bo seveda povzročilo tudi to, da bodo cene na trgu padle.”

Miklavič: “Če mi boste zaupali mandat, čez osem let gotovo ne bom govoril 'bomo naredili', ampak 'smo naredili'. In če ne bo tako, ne bom več kandidiral. Ko smo se pripravljali na kampanjo smo ugotovili, da je za gradnjo dejansko predvidenih malo zemljišč, kar kaže na to, da je bilo to področje zanemarjeno. To, da se danes pogovarjamo o industrijski coni, nimamo pa zemljišč za stanovanja, kaže na to, da smo šibki v dolgoročnem in celovitem načrtovanju. Veseli me, da smo predvideli vsaj oskrbovana stanovanja. Kdorkoli od naju bo izvoljen, se bo moral krepko potruditi, da bo dobil zemljišča za stanovanjsko gradnjo. Mi smo v svojem programu predvideli tudi denar, s katerim bi občanom pomagali pri obnovi hiš. In kar je še pomembno: danes smo se navadili, da je treba stanovanje vedno kupiti. To je za mlade ljudi velik pritisk in vodi v stisko mnogih družin. Poskrbeti moramo za dostopna stanovanja, poskušali bomo tudi z modelom stanovanjskih zadrug, ki je na Zahodu zelo aktualen.”

Arčon: “Ko poslušam program kolega Miklaviča, se mi zdi, da ena milijarda ne bi bila dovolj za vse to. Mestna občina Nova Gorica je po odstotku naložb med enajstimi mestnimi občinami druga po vrsti. In MONG ima pet milijonov prostih sredstev letno. Zato sem poudarjal, kako pomembno je, da smo v občino pripeljali 22 milijonov evropskih sredstev.”

Naša odprta prijateljska meja nam je v ponos in prijateljstvo med novogoriškim in goriškim županom tako rekoč pregovorno. Kaj bosta naredila, če se med vajinim županovanjem razmere v Evropi zaostrijo in se italijanska vlada, ki ima izrazite desničarske in populistične značilnosti, odloči zapreti svojo vzhodno mejo? Bosta protestirala?

Miklavič: “Strinjam se, da je treba upoštevati tudi to, kaj se dogaja okoli nas, in smer, ki jo nakazujejo nekatere stranke v Evropi, ne daje rožnatih obetov. Žalostno je, da se vračajo ideje, za katere smo upali, da smo jih pokopali v 20. stoletju. Očitno jih nismo. Zato moramo biti zelo pozorni, kaj se dogaja v naši okolici in predvideti tudi črne scenarije. Pred kakšnim mesecem je bil v Trstu protest, ko je prišla paradirat znana neofašistična organizacija Casapound. Pridružil sem se protestu proti organizaciji Casapound in jasno pokazal svoje stališče. Če bi se zgodil črni scenarij, je najmanj, kar bi naredil to, da bi pozval slovensko vlado naj protestira v Rimu.”

Arčon: “Najboljše zdravilo za takšne protestnike, kot so pripadniki Casapound, je, da se jih ignorira. In treba je seveda povzdigniti svoj glas in ponos. Skupaj z Gorico gradimo zgodbo o prihodnosti, o meji, ki nas je nekoč ločevala, a nas danes povezuje. Največ bomo naredili s projekti. Eden je skupna kolesarska pot, drugi je skupni izziv za prihodnost: z urbanisti z obeh strani meje smo si kot cilj zadali, da mesti postavimo na svetovni zemljevid arhitekture s tem, da na meji zgradimo nekaj, kar bo povezalo obe mesti. Zame je največji izziv čezmejnega sodelovanja to, da bodo ljudje z obeh strani meje začutili, da so to naši skupni projekti. In takrat bomo zmagali.”

Gorici naj bi tesno povezal projekt Evropska prestolnica kulture (EPK). Gospod Arčon navaja, da je program EPK v sedmih stebrih opredelil, kaj bosta od tega imeli mesti. Vi trdite, da je to le paleta idej in da se je treba osredotočiti na nekaj konkretnih projektov z zelo jasnimi cilji in ukrepi. Jih lahko naštejete? Povsem konkretno.

Miklavič: “Prostorski vidik. Ta je tisti, ki me najbolj zanima. EPK naj bo tudi prostorsko umeščena tako, da bo nakazala razvoj obeh mest v eno enotno čezmejno urbano sredino. Konkretni projekti morajo biti urbanistični.”

Imate kakšnega v mislih? Ali govorite na splošno?

Miklavič: “Neka naravna pot med obema Goricama se vije okrog Erjavčeve ulice. Med obema centroma imamo Kostanjeviški samostan, Goriški grad, vilo Laščak in potok Koren. To je prostor, ki bi ga morali začeti oživljati in vanj vnesti javne vsebine. Projekt EPK nam ponuja možnost, da smo še bolj ambiciozni.”

Arčon: “EPK je bila ena najpomembnejših odločitev mojega županovanja. V projekt verjamem, ker povezuje dve mesti, povezuje dve regiji. Nenazadnje je pomemben zato, ker nastaja od spodaj navzgor. Moja vloga župana je, da zaupam ekipi, ki projekt ustvarja. Bistvo je seveda tudi, da skušamo razrešiti ovire med mestoma, denimo učenje jezika soseda. Kar gospod Miklavič našteva, je že narejeno. Narejen je projekt skupnih kolesarskih in pešpoti. Prvi v državi smo imeli prometno regijsko strategijo šestih občin skupaj z Gorico. Osnove so, čaka nas, da začnemo projekte realizirati.”

Miklavič: “Ko se je začrtalo izgradnjo Nove Gorice, smo načrtovali malo več kot le kolesarske poti. To hočem videti: sanjsko ekipo urbanistov in arhitektov, ki bodo začrtali prihodnje smeri razvoja mest. V vsakem primeru, tudi če ne bom izvoljen, bom projekt podpiral, ker takšen projekt potrebuje enotnost.”

O takšnih in drugačnih tržnicah

Nam obljubita, da se čez štiri leta, ko se ponovno srečamo, ne bomo več pogovarjali o tržnici?

Arčon: “Da. Pogovarjali se bomo na tržnici.”

Miklavič: “Lepo urejeni in nadgrajeni tržnici v prvem središču mesta, se pravi starem mestnem jedru Nove Gorice.”

Tržnica je naravni stik med mestom in njegovim zaledjem. Se vam zdi, da bi občina lahko predvsem v smislu povezovanja ponudnikov, tudi na področju kmetijstva, naredila več? Ali drugače: če bomo dobili novo tržnico, bomo imeli tudi koga, ki bo tam prodajal?

Arčon: “Seveda bodo prodajali. Naši kmetje so izvrstni. Naše podeželje nam daje lokalno pridelano hrano, na katero smo vsi lahko ponosni. Moja zamisel pa je, da bi bila ta tržnica nekaj več. Ne le kraj, kjer kupiš meso ali ribe, ampak ti jih tudi pripravijo in jih poješ.”

Miklavič: “Tudi svetovni trend vodi k zdravi hrani, domači pridelavi. Imamo tudi konkretne predloge, kako nadgraditi to področje.”

Gospod Arčon, nimate formalne koalicije. Poudarjate, da se o zadevah dogovorite oziroma iščete sodelovanje. Ker v politiki ni romantike, to pomeni, da je treba za glasove podpore spretno trgovati. Boste še naprej tako vodili občino ali se morda vendarle obeta koalicija?

Arčon: “Iz strank in list, ki podpirajo mojo kandidaturo, je dvanajst svetnikov. Leta 2010 sem ubral nekoliko drugačen način vodenja. Ko se zjutraj zbudim, razmišljam o konsenzu in sodelovanju, ne o tem, kako bom koga povozil. Ta beseda 'trgovanje' mi ni všeč, zato govorim o konsenzu. Ko sem oblikoval proračun, sem iskal skupne točke. Nikdar nisem z nikomer trgoval.”

Gospod Miklavič, Goriška.si ima sedem svetnikov, največ v mestnem svetu. Se z ostalimi že dogovarjate o koaliciji ali boste delovali podobno kot doslej vaš protikandidat?

Miklavič: “Iskal bom trdna zavezništva prek političnega spektra, v katerih se bom dogovoril za nekaj zelo jasnih ciljev in ukrepov, ki jih bomo zasledovali ne glede na to, kaj bo ostali del agende v tem mandatu. Za celovit razvoj je potrebno trdno zavezništvo. Dinamičnega dogovarjanja iz seje v sejo, kakršnega smo imeli doslej, pa nočemo, ker to zamegljuje cilje.”

Gospod Miklavič, je Goriška.si v primeru, da zmagate, komu obljubila službo na občini?

Miklavič: “Seveda ne. Župan si seveda oblikuje svojo najožjo ekipo. Službe pa naj dobijo tisti, ki so najbolje kvalificirani in najuspešnejši na razpisu.”

Gospod Arčon, ali drži, da boste, če boste izvoljeni, zamenjali nekatere vodje oddelkov na občini, vključno z direktorico uprave?

Arčon: “Na to vprašanje bom odgovoril po volitvah.”

---