Vsa evropa ravbarska

Ne, majhna začetnica v naslovu ni napaka, čeprav bi lahko bila. Avtor teh besed, pevec dua Bakalina Jani Kutin, ko je pisal svojo pesem Banda kravatarska gotovo ni mislil preklinjati cele celine. Še manj deklice Evrope, ki jo je ugrabil Zevs v podobi bika. Z njeno zgodbo ravbarji in cigajnarji, o katerih govori pesem, gotovo nimajo nič skupnega. Razen tega, da so vedno bolj podobni ugrabiteljem.

 Foto: Leo Caharija
Foto: Leo Caharija

Bila so zgodovinska obdobja, ko smo Slovenci imeli Elan. Ne, velika začetnica pri zadnji besedi ni napaka. Čeprav bi lahko bila in morda prav kmalu tudi bo.

Ko smo imeli Elan, smo imeli tudi Bojana Križaja in Matejo Svet, imeli smo Podarim dobim, Kranjsko goro in Zlato lisico. Takrat, si razlagajo sociologi, antropologi in filozofi, je začela cveteti naša samozavest. Ko so smučarji drveli navzdol po strmini, so se navzgor, k nebu svobode, blagostanja in napredka, dvigale sanje in misli naroda, ki se je naveličal biti ponižan in teptan. Nima smisla prepirati se o tem, ali so k slovenskemu osamosvojitvenemu mitu več pripomogli Pankrti ali Nova revija - ker oboje zagotovo premaga Janez Hočevar Rifle s črtastim šalom, ki je srečnim dobitnikom veselo podarjal glasbeni stolp znamke hitachi, nov oplov avtomobil in za veliki finale montažno hišo jelovica.

“Ne bo vam uspelo,” tako so se prikupni veseljaški liki iz reklame za vrata in okna iz iste tovarne hahljali tatovom, vlomilcem, skratka ravbarjem, ki so skušali vdreti v hišo. “To je jelovica,” so rekli. Težko je z gotovostjo trditi, da je bila naša hiša, takrat, ko smo še imeli Elan, trdna in solidno grajena, a to sploh ni pomembno. Pomembno je, da smo verjeli v njeno trdnost. In smo zagotovo vedeli, da ravbarjev ne smemo spustiti noter ne skozi leseno okno ne skozi lesena vrata.

Minila so desetletja. Sramežljive in skoraj podeželsko nerodne zmage Bojana Križaja so nasledili serijski, bleščeči in nezmotljivi uspehi Tine Maze. Ambiciozne in lepe športnice, ki po svoji poti stopa povsem prepričana vase, z visoko strokovno, profesionalno organizirano, mednarodno ekipo, ki je povsem osredotočena na svojo tekmovalko. Slovenci smo se razvili. Sram nas je nositi črtaste šale in volnene kape s cofom. In v nobeni hiši ni več glasbenega stolpa. Niti v montažnih.

Veliko smo dobili in spotoma veliko podarili. Denimo svoje najboljše blagovne znamke in najuspešnejša podjetja. Nekatera smo zapili, druga zapufali, tretja prodali pod ceno, četrta počasi zglodali s svetovalnimi pogodbami, menedžerskimi plačami in sumljivimi službenimi potovanji. Z žrebom dobitnikov teh nagrad nismo imeli posebno srečne roke. Nekateri od njih namesto šalov zdaj nosijo črtaste pižame.

Ampak domača ravbarska polomija je nered, ki ga je še moč pospraviti. Pravi problem je v tem, da smo Slovenci v evforiji podarjanja in dobivanja mimogrede razprodali še tisti majhen, neznaten, šibek košček hrbtenice, ki nam je uspel zrasti v kratkih trenutkih svobode. Ko danes bruseljski gospodarji od nas zahtevajo, da, potem ko smo na njihov ukaz dali pet milijard davkoplačevalskega denarja bankam, pošljemo v stečaj podjetje, ker ne zmore vrniti domnevno nepravilno dodeljenih desetih milijonov proračunske dokapitalizacije, skomignemo z rameni. Namesto da bi (kljub temu, da je pravila načeloma treba spoštovati in da so težave Elana posledica dolge verige domače nesposobnosti, malomarnosti in pohlepa) do zadnje kaplje krvi branili dragocena delovna mesta in nenadomestljivo dediščino vrhunskih tehničnih, oblikovalskih in poslovnih dosežkov, namesto da bi rekli, kot možički v hiši “ne bo vam uspelo”, pojemo kot kuharji v še eni legendarni reklami (danes srbskega) podjetja: “lupimo in čistimo, ribamo, sekljamo, strgamo, pasiramo, kuhano vam damo.”

Evropska komisija s svojo nedelujočo in neučinkovito ekonomsko logiko in s svojimi bolj ali manj skritimi zasebnimi stranskimi interesi in računi bo vedno bolj podobna ugrabiteljem. Kdo bo v evropskem mitu vedno bolj podoben bikom ali, še bolj natančno, volom ali, najbolj natančno, kuhani govedini, je najbrž retorično vprašanje.

VESNA HUMAR


Najbolj brano