Volilno leto desnice

To ni več naključje in niti ni omejeno na določeno politično razsežnost. Volilni rezultati v evropskih demokracijah kažejo, da v zadnjih dveh letih tako zmerna kot skrajna desnica krepita svojo moč.

Trend premika političnega težišča na desno stran lahko opazimo že vsaj od zadnjih evropskih volitev. Maja 2014 so socialisti še povečali svoje predstavništvo v evropskem parlamentu, medtem ko so liberalci in desna sredina zaostali za rezultati volitev leta 2009. Tedaj so bili pričakovani relativni zmagovalci zmerneži iz vrst Evropske ljudske stranke, a prave zmagovalke so bile stranke s skrajnih delov obeh političnih polov. Skrajna levica se je malenkost okrepila, bistveno pa je naraslo število glasov za skrajne desničarske in evroskeptične grupacije. Okrepila se je skupina Konzervativci in reformisti, katere jedro predstavljata britanska Konzervativna stranka in poljska Zakon in pravica, kakor tudi Evropa svobode in neposredne demokracije, v kateri so zbrani evroskeptiki in nasprotniki EU (Ukip, Severna liga). Preboj so doživele tudi rasistične in ksenofobne stranke, ki so po nekaj mesecih (slovenski mediji so to skoraj zatajili) ustanovile svojo poslansko skupino, ki jo vodi razvpita, a tudi karizmatična Marine Le Pen.

Le Penova je porazila socialiste

Slednja je “obrnila na glavo” razmerje političnih sil v Franciji. Na letošnjih regionalnih volitvah je njena Nacionalna fronta osvojila četrtino volilnega telesa. Lok demokratičnih strank se je zadovoljil s tem, da je Le Penovi preprečil absolutno zmago po številu prejetih glasov. A to je zgolj jalovo slepilo, saj je zmagala zmerna desnica z NicolasomSarkozyem, ki prav tako počasi drsi v desno. Socialisti so v razsulu, saj se je njihova politika spoprijemanja z gospodarsko krizo izkazala za neučinkovito.

Če so vlade v kriznih razmerah lahka tarča nasprotnikov in populistov vseh vrst, bi iz tega sledilo, da bi volilci obrnili hrbet tudi vladajoči britanski garnituri, saj je v Veliki Britaniji vladalo precejšnje nezadovoljstvo s stanjem v družbi, predvsem med nižjimi sloji. A se je maja zgodilo obratno. Kljub temu, da so bili doslej konzervativci na oblasti, so celo izboljšali rezultat izpred štirih let in si z absolutno večino zagotovili še štiri leta neomejene vladavine. Laburistična stranka ni bila zmožna ponuditi alternativne rešitve gospodarskega razvoja, ki ne bi temeljil na prevladujočem neoliberalnem kapitalizmu.

Švica in Danska: igro vodita Ljudski stranki

Tudi v nekaterih tradicionalno liberalnih državah stranke levo od centra izgubljajo moč, vpliv in podporo na volitvah. Junija 2015 so se na danskih volitvah najbolje odrezale sredinske in desne stranke. Jedro vladne koalicije predstavlja Ljudska stranka (21 odstotkov), ki zastopa protimigrantska stališča. Ker koalicija brez njenih glasov ni možna, je Danska v zadnjem obdobju uvedla restriktivno politiko do tujcev, narašča tudi evroskepticizem.

Podobno politično voljo so izkazali volilci v Švici. Na oktobrskih parlamentarnih volitvah je največ glasov (30 odstotkov) prejela Ljudska stranka, najbolj desna stranka med vsemi. Tudi ona je, kot nekatere druge sredinske stranke, opozarjala na migrantsko problematiko in zahtevale zaostritev pogojev za pridobitev azila in drugih državljanskih pravic priseljencem. Sorodno je bilo na dunajskih mestnih volitvah, kjer so ksenofobni liberalci (FPÖ) povsem povozili Ljudsko stranko (ÖVP) in dosegli najboljši rezultat v zgodovini. Socialisti so ohranili oblast, a so padli pod 50-odstotno podporo.

V Belgiji so volitve imeli lani, po njih pa je nastala vladna koalicija brez socialistov. Vodi jo Nova flamska zveza, separatistično združenje zmernih konzervativcev, skupaj z drugimi desno-sredinskimi strankami. Razvpiti Flamski blok, skrajna neofašistična stranka, ima v parlamentu tri mandate za tri odstotke glasov.

Z absolutno večino

Vrhunec pohoda desnice pa se je zgodil v zadnjih dveh tednih, ko sta Zakon in pravičnost ter Pravičnost in razvoj (hmm, kako naključno podobni imeni!) triumfirali na Poljskem in v Turčiji. Pravzaprav sta pometli s konkurenco, saj sta osvojili absolutno večino in bosta lahko neomejeno vladali. Gre za pomembni državi, ki imata skupaj 120 milijonov ljudi, njuna gospodarska moč in s tem politična teža pa v zadnjih letih naraščata. V Turčiji zmagovalna AKP predstavlja zmes verskega konzervativizma, nacionalizma in ekonomskega neoliberalizma. Leva sredina je dobila 25 odstotkov, kurdska ljudska demokracija, ki tudi zastopa levičarska stališča, pa zgolj dobrih 10 odstotkov. Na Poljskem pa se v parlament sploh ni prebila nobena levosredinska stranka.

Politični razvoj tako v Turčiji kot na Poljskem gre v madžarsko smer, kjer je aprila 2014 Viktor Orban utrdil svojo oblast. Njegova Fidesz je osvojila kar 133 od 199 mandatov in vodi ne samo konzervativno, temveč vse bolj avtokratsko in ksenofobno politiko. Z vidika varovanja človekovih pravic je še huje, da je glavni Orbanov konkurent neofašistični Jobbik, ki ima v tamkajšnjem parlamentu 23 mandatov. Ostanki liberalnih, sredinskih in socialističnih strank so povsem nemočni in neučinkoviti.

Med izjemami tudi Slovenija

Izven predstavljenega okvira volilnih zmag desnih in zmerno desnih političnih strank izstopa le nekaj držav. V prvi vrsti Grčija, kjer se je Siriza obdržala na oblasti, do preobrata pa je prišlo na Portugalskem. Na volitvah pred mesecem dni je doslej vladajoča desnosredinska koalicija Ljudske stranke in socialdemokratov zmagala s 40 odstotki glasov, a se je zmerna levica (socialisti) povezala s protestniškima strankama in osnovala vlado. Tudi Slovenijo bi lahko uvrstili v ta okvir, saj je pred letom dni izvolila sredinsko vlado, desne stranke pa so bile neuspešne in so ostale v opoziciji.

Morda se bo vzpon desnih strank nadaljeval še na volitvah na Hrvaškem in v Španiji. Na Hrvaškem je HDZ po javnomnenjskih raziskavah dolgo imela prednost, a se ji je v zadnjih tednih levosredinska koalicija Hrvaška raste povsem približala, tako da je razplet nemogoče napovedati. V Španiji se je večanje popularnosti protestniškega Podemosa zaustavilo, kar pričajo tudi nedavne volitve v Kataloniji.

DENIS SABADIN

---