Velika “majhna” znanost

“Letošnje Nobelove nagrade za fiziko, kemijo in medicino povezuje dimenzijsko območje: vsi lavreati se ukvarjajo s procesi v naravi, do katerih prihaja na nanometrski skali.

Letošnja Nobelova nagrada za fiziko poudarja področje, ki je v zadnjem času doživelo izjemno zanimanje znanstvenikov, ki se ukvarjajo s fiziko trdne snovi in sodobnimi materiali. Nagrajenci: David J. Thouless, F. Duncan, M. Haldane in J. Michael Kosterlitz, ki delujejo na ameriških univerzah, so postavili teoretske temelje, ki so omogočili boljše razumevanje tako imenovanih topoloških stanj v nekaterih snoveh. Gre za kristale, ki se v svoji notranjosti obnašajo kot izolatorji, se pravi da ne prevajajo elektrike, na površini pa se obnašajo kot zelo dobri električni prevodniki. Poleg osnovnih raziskav na teh snoveh, s katerimi znanstveniki posegajo na področja, ki so bila v domeni fizike visokih energij, kot na primer študij učinka obrata časa, poteka vedno več aktivnosti tudi na področju aplikacij, ki nakazujejo, da bi topološke izolatorje lahko izkoriščali pri izdelavi kvantnega računalnika, katerega zmogljivosti so na meji predstavljivega.

S topologijo - tokrat molekul - je povezana tudi letošnja Nobelova nagrada za kemijo, ki so jo prejeli Jean-Pierre Sauvage, Sir J. Fraser Stoddart in Bernard L. Feringa za, kot piše v obrazložitvi, “načrtovanje in izdelavo molekularnih strojev”. Gre za molekularne skupine, ki se na zunanje dražljaje odzivajo z mehanskim premikanjem in na ta način oponašajo obnašanje makroskopskih strojev. Področje raziskav molekularnih strojev je izjemno živahno, saj nakazuje na možnosti, na primer, nadzorovanega čiščenja ožilja, usmerjenega dostavljanja zdravil in podobno.

In končno, je s samostojnimi procesi na celičnem nivoju je povezana letošnja Nobelova nagrada za medicino, ki jo je prejel Yoshinori Ohsumi za svoj prispevek k razumevanju procesov, ki potekajo v celicah samodejno zato, da se neuporabni deli neškodljivo razgradijo.”

---