Vedno in povsod dosegljivi

Čas praznovanj je čas obdarovanj in voščil. Nekateri si želijo, da bi iz njihovih poštnih nabiralnikov gledali robovi unikatnih čestitk. Potem bi se odpravili v hladno jutro in jih prebirali ob jutranjem čaju. Vse pogosteje pa edinstvene, z nalivnim peresom napisane čestitke, izpodrivajo nadležni piski na mobilniku. Znanci, prijatelji ... sporočajo želje za prihajajoče leto kar na mobilni telefon ali v predal elektronske pošte. Je to povezano s časovno stisko ali lenobo?

Pred božično-novoletnimi prazniki si čestitke med seboj izmenjajo sorodniki, prijatelji in poslovni partnerji. Ljubitelji standardnih voščilnic, ki so jih oblikovali domiselnost in roke posameznikov, nemalokrat otrok, te opremijo z izvirnimi mislimi. Poleg končnega izdelka je zanje pomemben celoten proces pričakovanj, priprave, eksperimentiranja z materiali, vzorci in idejami. V unikatne čestitke napišejo lastne verze ali misli za prihajajoče leto, jih ogrnejo v lične ovojnice in naslovnike spomnijo, da jim nekaj pomenijo. Drugi se zadovoljijo s čestitkami v fizični obliki, ki jih kupijo v trafikah, papirnicah in na stojnicah ali jih naročijo pri kateri od številnih humanitarnih organizacij. Nekatere med njimi imajo že vpisano voščilo, s katerimi naslovniku sporočamo srečno prihajajoče leto, manjka samo še podpis pošiljatelja. Čeprav mnogim niso všeč, ker so preveč serijske in neosebne, pošiljatelje tolaži dejstvo, da so z nakupom tovrstnih voščilnic pomagali ranljivim družbenim skupinam, otrokom v nerazvitih državah, invalidom, materam samohranilkam.

Pozivanje k predpraznični dobrodelnosti je zadnja leta v porastu. Zbiranje sredstev, ki bi jih posamezniki sicer namenili za voščilnice, v dobrodelne namene je dobro investiran denar, če pride v prave roke, pravijo nekateri.

Voščila vposlovnem svetu

O uporabi SMS-ov za sporočanje želja za prihajajoče leto so mnenja precej deljena. Mlajši si med seboj pošiljajo SMS, s katerimi enostavno in hitro sporočajo želje naslovnikom, a sodobna tehnologija pač ne prepriča vsakogar. Res je, da v elektronski voščilnici naslovnik ne razbere tako enostavno vloženega truda, a tudi pri klasični voščilnici v fizični obliki ne more vedeti, koliko časa in predvsem misli je pošiljatelj namenil naslovniku. Elektronsko sporočilo je le stranski proizvod trenutka, ko se je pošiljatelj nekoga, ki mu zdaj sporoča želje, spomnil, ali trenutkov, ki mu jih je namenil, ko je sestavljal sporočilo. To je, ne glede na to, da je v večini primerov kratko ali smiselno skrajšano z minimalno uporabo znakov, še vedno lahko miselno unikatno.

Kaj pa voščilo v e-predal? Med poslovnimi partnerji ni voščilo, posredovano preko elektronske pošte, nič neobičajnega. Če omenjeno obliko komuniciranja uporabljamo, ko delamo ali se dogovarjamo za to, kako in kaj bomo delali, potem jo je menda smiselno uporabljati tudi za sporočanje želja.

Poslovna elektronska voščila so lahko prav tako neposredna, da dosežejo svoj cilj. Glede na naravo odnosov pa je zato treba razmisliti, na kakšen način bomo koga nagovorili. Nimamo namreč z vsemi poslovnimi partnerji enako intenzivnih stikov in enako tesnih poslovnih vezi. Z vsakim sporočilom namreč dopolnjujemo podobo, ki jo imajo drugi o nas. V poslovnem komuniciranju je ta zavest še večja, zato tudi poslovnim voščilnicam namenjamo veliko pozornosti.

Nekatera nenapisana pravila so ostala nenapisana, ker so del splošne kulture. Na voščilnico, ki jo pošljemo poslovnemu partnerju, nikakor ne sodi žig podjetja. Drugo pravilo ali vsaj priporočilo je, da je oblika in vsebina voščilnice skladna z ostalimi novoletnimi materiali, med katere uvrščamo koledarje, rokovnike, priložnostna darila. Ta usklajenost lahko pomeni le barvno usklajenost vseh materialov.

Izvirnost in ustvarjalnost sta pravili, ki pripomoreta k temu, da bo naše sporočilo sprejeto in opaženo z naklonjenostjo. Množica raznovrstnih voščilnic, ki jih zberemo v predprazničnem času in je v mnogih podjetjih razstavljena na mizi ali steni, je pravi presek vsega naštetega, od poslovne kulture do kreativnosti. Vzemimo jo kot brezplačno učno uro. Katero voščilnico smo najprej opazili? Katero smo želeli prebrati? Pri kateri smo imeli tople občutke in pri kateri smo si rekli: “So si pa privoščili.” In nič več. KB

---