V spomin: Tomo Kutin (1970-2014)

Tomo, spoznali smo te z varne razdalje. Tvoja podoba nevarnega pankerja v bulerjih z rdečimi vezalkami in z rdečimi naramnicami čez belo majico za mizo nekdanjega solkanskega biljard bara je vzbujala strahospoštovanje med nami, ki smo šele spoznavali čare najstniškega življenja.

 Foto: Ales Srnovrsnik 040834005
Foto: Ales Srnovrsnik 040834005

Bolje smo te spoznali šele v šempetrskem CRMK-ju, ko sta nam tvoja bližina in toplina pokazali, da si nadvse dostopen in prijazen človek. Ljubezen do glasbe te je zbližala z mnogimi. Z zanimanjem smo spremljali tvoje prve poskuse z bendi. Podobno nerodno smo poskušali tudi sami. In čakali, kdaj se bodo vsi ti kratkotrajni poskusi materializirali v kaj večjega.

To, da ste se pred 20 leti pojavili Scuffy Dogs s svojim pankom, je bila velika brca vsem nam, da se premaknemo in kaj naredimo. Ta brca je pustila za seboj nešteto bendov, od katerih je vsak malce drugačen, a s skupnim imenovalcem. Moč in energija sta navdušili vse in se prenesli v glasbo. Glasbene scene v Novi Gorici pred nastankom Scuffy Dogs in po njem ni mogoče primerjati.

A ni bila samo brca, ki nas je zbudila. Tomo, vedno si nas spodbujal in spraševal, kaj novega ustvarjamo. Tudi če ti glasba ni bila vedno všeč, si nas podpiral. Na svoj očetovski način. Občutek si imel za to, da če nekdo nekaj resno ustvarja, mora biti nekaj na tem, pa četudi nam to na prvo žogo ni vedno všeč. Nikoli ne bom pozabil, kako ste nas vzeli s seboj na koncert v Zagreb in nam s tem odprli vrata, ki so nam še vedno odprta.

Glasbene scene v Novi Gorici pred nastankom Scuffy Dogs in po njem ni mogoče primerjati.

Nekateri bi rekli, da je vaša glasba prišla najmanj 10 let prepozno. A bili ste najmanj 10 let prezgodnji. Besede in zvoki besa, upora ter odločnost, da tako ne more iti več naprej, so v zadnjih letih dobili še močnejši pomen. Ko večina samo še apatično sprejema, kar se nam vsem dogaja, so nove doze energije, ki nam jo daje tvoja glasba, še toliko bolj potrebne.

Ne vem, ali obstaja življenje po smrti oziroma kakršnakoli oblika posmrtnega zavedanja. Vem pa, da del tebe živi z nami. Tvoje delo, tvoj glas, tvoja energija ostajajo med nami. Zato ti težko rečemo na svidenje ali adijo. Dal si nam veliko, ostal boš del nas. Hvala.

MARKO RUSJAN


Najbolj brano