Umetnost je v času krize skrbeti za varnost z malo denarja

Slovensko policijo zadnji dve leti vodi 53-letni Stanislav Veniger. Izziv prvega moža policije je sprejel, ker želi v svoj kolektiv vnesti znanje in izkušnje, ki jih je v zadnjih dveh desetletjih pridobival na vodilnih mestih v policiji. A največji izziv je zagotovo voditi policijo v kriznih časih, ko zmanjkuje denarja.

“Umetnost je biti krizni menedžer in z denarjem, ki ga imaš na razpolago, vzdrževati varnost na precej visoki ravni,” odgovarja Veniger in hkrati dodaja, da je tudi v policiji nekje meja. Od nove vlade pričakuje predvsem to, da bo policiji zagotovila dovolj denarja za normalno delo.

Mandat generalnega direktorja se Stanislavu Venigerju izteče leta 2017. Z njim smo se pogovarjali pred zaslišanji ministrskih kandidatov in glasovanjem o novi vladi. Na vprašanje, ali bo ministrici ponudil odstop, pa je odvrnil, da tega koraka ne bo naredil, da pa lahko vlada še leto po imenovanju zamenja vsakega uradnika na položaju.

Policijske vrste sta v zadnjih mesecih pretresla tragična dogodka, v katerih so izgubili štiri kolege. Tri v prometni nesreči na štajerski avtocesti, pred slabim mesecem pa še kolega, ki je v Litiji pri opravljanju nadzora prometa ustrelil voznik.

> Zadnji tragični dogodek, v katerem je umrl policist, je obudil tudi sindikalna opozorila o neurejenem statusu policistov, češ da je zakonodaja na tem področju pomanjkljiva. Delo policistov je v primerjavi z večino del, ki jih opravljajo javni uslužbenci, vendarle nevarno.

“To je zagotovo velika tragedija. Policist je bil samo zato, ker je bil v uniformi, ker je opravljal svoje delo, ustreljen. Vsi, ki smo se odločili, da bomo policisti ali policistke, se zavedamo, da je to nevaren poklic. Res pa je, da je to delo premalo plačano, da je ta nevarnost premalo ovrednotena. Nismo pisarniški delavci. Presenečen pa sem bil, ko sem izvedel, kakšno plačo je imel pokojni policist. Vem, kakšna je povprečna bruto plača policista (z dodatki 1750 evrov), to, da je imel po desetih letih dela v policiji manj kot 1400 evrov bruto plače, pa me je res neprijetno presenetilo. Pričakoval sem, da bi imel vsaj 1600 evrov. Lani je sicer začela veljati nova policijska zakonodaja, s katero je družba na neki način potrdila, da je poklic policista zelo zahteven. Po nacionalni klasifikaciji poklicev je za policista zdaj predvidena višja stopnja izobrazbe, ne več srednja.”

> Opozorili so tudi na zastarelo varnostno opremo, neprimeren vozni park, zastarele računalnike. Koliko so v povprečju stara vaša vozila?

“Res je, da imamo zastarelo opremo in vozila. To je rezultat varčevanja, ki se v policiji izvaja že kar nekaj let. Povprečna starost vozil v policiji je osem let. Imamo okoli 500 vozil z več kot 300.000 prevoženimi kilometri ali pa so stara več kot deset let, kar je že kriterij za izločitev. Od leta 2009 ni bilo nabave novih vozil. Letos smo z evropskim denarjem kupili več kot 300 vozil, ki gredo zdaj na mejo. Že spomladi smo na kolegiju ministra sprejeli tudi sklep, da bomo šli konec leta v nov razpis. V normalnih razmerah bi morali za nemoteno delovanje nabaviti vsaj 300 vozil. Računalniška oprema je tudi stara, povprečna starost računalnikov je približno osem let. Najbrž veste, da smo običajno dobivali računalniško opremo drugih državnih organov. Oni so kupovali nove, mi pa si tega nismo mogli privoščiti.”

> Pred časom je bilo tudi precej razprave o novih pooblastilih policije, ki se jih je poskušalo vnesti v zakonodajo. Zakaj se je zataknilo pri usklajevanju?

“Mislite na tako imenovani IMSI lovilec? Pri nas stvari vedno pridejo v zakonodajo kakšno leto kasneje. Morda je to posledica pretekle zgodovine, ko so se takšna pooblastila kdaj tudi zlorabljala. Vendar policija tega ne predlaga zaradi sebe, to potrebujemo zaradi učinkovitega boja proti kriminalu. Zaradi boljše varnosti ljudi. Če pa državljani, politika, državni zbor menijo, da je varnost tako dobra, da tega ne potrebujemo, potem tega pač nimamo. Če je treba, naj nas še bolj nadzirajo. Ne vem, od kod razmišljanja, da bi to zlorabljali. Saj nismo neka pokvarjena združba. Rezultati kažejo, da delamo v skladu z našim poslanstvom, da ljudem zagotovimo čim bolj varno življenje.”

> Policija nima dovolj pooblastil niti pri iskanju ubežnikov. V zadnjem času sta odmevala dva primera, Časar in Zavašnik. Bi se končala drugače, kot sta se, če bi imeli v rokah ustrezna pooblastila?

“Saj tu ne gre za nova pooblastila. Mi ta pooblastila že imamo, ampak jih za iskanje navadnega ubežnika ne smemo uporabljati. Večina evropskih držav to lahko počne, lahko preverjajo finančne transakcije, svojcem ali najbližjim prijateljem lahko prisluškujejo. Mi pa v konkretnih primerih iskanja tega ne smemo uporabiti. Zagotovo bi bili učinkovitejši.”

> Letos ste za materialne stroške dobili najmanj denarja v zadnjih letih.

“Zadeve se zadnja leta akumulirajo. Nobenega ne krivim. Morda bo prišel kdo drug in bo rekel, da smo mi krivi. Ko je bil proračun sprejet, se je vedelo, da s tem proračunom za materialne stroške in investicije ne moremo preživeti. Dobili smo 32 milijonov, najmanj od leta 2007. Na to smo opozarjali. Zelo enostavno je kritizirati, govoriti, kako ne gre. Umetnost je biti krizni menedžer in z denarjem, ki ga imaš na razpolago, vzdrževati varnost na precej visoki ravni. Mislim, da smo ta posel vseeno kar dobro opravili. Ravno prej me je kolega Marjan Fank (direktor kriminalistične uprave, op. p.) seznanil z osemmesečnimi rezultati, ki so najboljši v desetih letih. Dosegli smo visoko preiskanost kaznivih dejanj, pa tudi največ smo jih obravnavali.”

> Opozorili ste, da do konca leta potrebujete več kot sedem milijonov evrov.

“Drži, na to opozarjamo že ves čas, to so vsi vedeli. Do neke meje gre, potem pa se ustavi. Včasih smo imeli po 50 milijonov evrov za materialne stroške, potem 42, zdaj imamo 32 milijonov evrov. Nekaj denarja, približno 3,5 milijona evrov, smo dobili še za nove zaposlitve na področju pregona gospodarske kriminalitete in računalniškega kriminala. Kljub vsemu pa nam je uspelo prihraniti tri milijone evrov. To pomeni, da smo stiskali, kjer se je dalo. Kar se tiče opreme, gre počasi naprej. Vsaj policisti iz posebne enote imajo solidno opremo. Ne vem še, kdaj bomo dobili nove uniforme, ki jih zdaj policisti testirajo. V zadnjem času sem slišal očitke, češ kakšne vprašalnike morajo izpolnjevati. Testiramo 16 delov uniforme in dobro je, da vemo, če je vsak posamezni del, ki ga testiramo, dober.”

> Kaj se lahko zgodi, če dodatnega denarja ne bo?

“Lahko bi imeli problem. Kljub vsemu sem prepričan, da bomo policisti normalno delali in zagotavljali najmanj interventno dejavnost. Verjamem, da se bodo ta sredstva našla in da bo policija normalno delala. Kajti če bo padla varnost, se bo težko vrniti nazaj.”

> Ali ste delali kakšne ocene o tem, koliko denarja bi slovenska policija potrebovala, da bi bila opremljena tako, kot mora biti.

“Seveda vemo, koliko potrebujemo za posamezne segmente. Kolegi, ki hodijo na mirovne operacije, sicer povedo, da smo slovenski policisti vseeno kar dobro opremljeni, saj takšnih težav nimamo samo mi. Italijani, Avstrijci, Hrvati, države po Balkanu imajo podobne težave. Da sistem TETRA, sistem zvez, ne bi kolapsiral, pa za informacijski sistem, za osebno in zaščitno opremo ter za vozila bi potrebovali 40 do 50 milijonov evrov, v to številko pa niso všteti objekti. Postaje in uprave so starejše od 20 let in energetsko potratne, vanje se ni vlagalo. Ponekod vanje teče voda, drugod imamo najete prostore. Tu je cela vrsta težav.”

> Ali se obeta kakšna rešitev za stavbo koprske policijske uprave?

“Dolgo, predolgo se to že rešuje. Kolikor sem seznanjen, je bila izbrana rešitev, kam se bodo selili. Glede nove stavbe pa bo rešitev verjetno potrdila nova vlada. Koper rabi novo policijsko upravo.”

> Če se vrneva k varčevanju, ali drži, da morajo na postajah varčevati z gorivom, da morajo skrbno načrtovati porabo?

“Imamo krizno upravljanje, imamo malo denarja in s tem moramo narediti največ za naše državljane. To vedo tako komandirji, direktorji uprav, kot tudi mi, na generalni upravi. Eno je varčevanje, drugo pa je načrtno delovanje, zato da bo varnost na visoki ravni. Če se policist celo noč vozi, še ne pomeni, da bo zaradi tega večja varnost. Treba je razmišljati, kje so krizna območja, kje se dogajajo problemi in tja usmerjati policiste.”

> Da je na terenu policistov vse manj, opozarjajo tako sindikalisti kot občani, ki bi v domači vasi radi pogosteje videli policista. Kako jim odgovarjate?

“To je vedno dvorezno. Po eni strani poslušamo, da nas je na cestah preveč, da preveč ustavljamo, ponekod pa nas pogrešajo. Dobro je, da je policist viden, da imajo ljudje občutek varnosti. Po drugi strani pa je dobro, da so policisti tam, kjer pride do varnostnih problemov, kjer lahko preprečujemo kazniva dejanja. Vedno je tako, da nas bo za ene občane premalo, za druge preveč.”

> Kako v takšnih razmerah zaposlene motivirati?

“Poklic policista je bil, no, vsaj včasih, način življenja, danes je to mogoče malo drugače. Kljub vsemu je v policiji še vedno prisotna velika stopnja pripadnosti. Policisti se zavedamo svojega poslanstva, skrbi za varnost ljudi, in upamo, da se bo počasi stanje izboljšalo, da se bo na koncu to poznalo pri plačah, pa pri opremi in vozilih. Država je v krizi, ki pa je nismo mi povzročili. Preiskujemo pa stvari, ki so nas pahnile v to, denimo, tajkunske zgodbe in podobno, kar se je dogajalo v zadnjem desetletju ali dveh.”

> Prioriteta še najprej ostaja pregon gospodarskih kaznivih dejanj. Kako ocenjujete uspešnost policije na tem področju?

“Lani decembra sem razmišljal o tem, kako bi bili še bolj učinkoviti. Tudi zato, da ne bi le preiskovali za nazaj, ampak tudi preprečevali, sem predlagal, da zapolnimo vsa delovna mesta na policijskih upravah, na generalni policijski upravi in na NPU z novimi kadri, ne samo na gospodarskem segmentu, ampak tudi na področju računalniške forenzike. Vlada je to odobrila in šli smo v razpise. Vseh mest še nismo zapolnili, ta proces se zdaj izteka.

O gospodarski kriminaliteti se govori zadnjih petnajst, dvajset let. Leta 2004 so imenovali celo vladne skupine, ki so se s tem ukvarjale, a nikoli doslej ti oddelki za gospodarski kriminal niso bili popolnjeni. Ker smo učinkoviti in veliko delamo, smo deležni pritiskov in diskreditacij, tudi jaz osebno. Na področju gospodarske kriminalitete smo v prvih osmih mesecih obravnavali 14.242 kaznivih dejanj, lani 10.300, predlani 7700; materialna škoda znaša letos 365 milijonov evrov, preiskanost je 91,8-odstotna. Upam, da bomo v prihodnosti uspeli preprečiti še kakšno tajkunsko zgodbo, da ne bomo samo za nekaj let nazaj preiskovali. Da bodo tudi naši vnuki imeli lepše življenje.”

> Kako mislite preprečili …

“Tako, da se bo kdo ustrašil, da bomo prej dobili informacije. V teh slabih dveh letih nisem nikoli gledal, koga obravnavamo. Ne zanima nas, kdo so osumljeni, ker smo profesionalci. Odpirali smo nova področja, v zdravstvu, energetiki, glede črpanja evropskih sredstev. V ozadju so vedno neki pohlepi ali pa načrti, kako kakšno družbo še bolj osiromašiti, jo izčrpati. Če pravočasno dobiš informacijo, jo greš preverit, mogoče bo pa kdo stopil nazaj in se to v prihodnosti ne bo več dogajalo in bomo postali normalna država.”

> Ali mislite, da je bil v preteklosti storjen kakšen korak premalo, da se je potem zadeva tako razbohotila …

“Če smo od 2003, 2004 govorili, da je treba oddelke za boj proti gospodarski kriminaliteti okrepiti, pa potem ni bilo nič narejenega, imam občutek, da ni bilo prave volje, da bi bili bolj učinkoviti, da je mogoče tudi politika razmišljala drugače, da je potiho celo podpirala te zgodbe, povezane z lastninjenjem.”

Verjetno je na tem področju pomembno dobro sodelovanje z drugimi državnimi organi.

“S skoraj vsemi državnimi organi imamo podpisane sporazume o sodelovanju. Sodelujemo s komisijo za preprečevanje korupcije, uradom za preprečevanje pranja denarja, tožilstvom, ustanovili smo tudi specializirano skupino za bančno področje. Z Banko Slovenije, pa tudi z ostalimi večjimi bankami, sodelujemo pri odkrivanju nepravilnosti v bančnem sektorju. Z Banko Slovenije si izmenjujemo tudi kadre. Dobro je imeti koga pri njih, da bolje razumemo te posle in način delovanja.”

> Se pravi, da ste skupaj z ostalimi padli globoko v bančno luknjo.

“Padli smo globoko, v nekaj sto milijonsko bančno luknjo, ki je nastajala v zadnjih desetih, petnajstih letih.”

> Kako daleč ste?

“To ni odvisno samo od nas. Preiskujemo, tudi banke preiskujejo, komu so bili odobreni slabi krediti. Nekaj težav je bilo zaradi bančne tajnosti, ker nismo dobivali podatkov. Na to temo je bilo veliko sestankov. A poudarjam, mi smo eden od državnih organov odkrivanja in preiskovanja, sodelujemo s tožilci in Banko Slovenije. Bančna luknja je sigurno globoka nekaj sto milijonov evrov. Upam, da bomo morda prišli tudi do informacij o transakcijah na kakšnih otokih (v davčnih oazah, op.p). Včasih imamo tudi znotraj EU težave pri pridobivanju podatkov. Včasih dolgo traja, včasih jih sploh ne dobimo.”

> Druga prednostna naloga je verjetno boj proti organiziranemu kriminalu.

“Geografsko smo na balkanski ruti, na njej se vsakodnevno dogaja organiziran kriminal, od tihotapljenja drog do orožja in ljudi. Na področju prepovedanih drog smo letos preiskali 90 odstotkov več kaznivih dejanj. Sosednje države nas cenijo kot strokovnjake, profesionalce, imamo izkušnje. Kar se tiče organiziranega kriminala, mislim, da delamo zelo dobro. Boj proti prepovedanim drogam je pomemben za celotno Evropsko unijo. Gre za otroke, mladoletnike, ki postanejo žrtve tej poslov, v katerih se vrti veliko denarja. Tukaj je treba še naprej dosledno delati in se boriti proti organiziranim družbam.”

> Nekateri sindikalisti so vas ob zadnjem valu upokojitev pozivali k odstopu, češ da tudi vi izpolnjujete pogoje za upokojitev.

“Razpis za generalnega direktorja je bil javen, vsi, ki imajo kompetence in znanje, so se imeli možnost prijaviti. Zakaj pa ne. Lahko je kritizirati, na tem mestu pa je potrebno sprejemati odločitve in odgovornost. Jaz sem se prijavil in bil izbran, lahko bi se tudi oni. Kandidatov je bilo pet. Tudi če bi bil takrat že upokojen, bi se lahko prijavil na to mesto, vsakdo bi se lahko.”

> Prihajali so tudi očitki o favoriziranju nekaterih. Kako odgovarjate nanje?

“Večina kolegov, ki so se upokojili, je moja generacija, nekateri so bili moji sošolci. Ampak če hočeš biti pravičen, moraš biti do vseh enak. Dal sem jasna izhodišča, da policijskim šefom ne bomo podaljšali pogodb, ravno zaradi tega, da ne bi potem poslušal očitkov, češ šefu ste podaljšali, meni pa ne. Izjema je bil direktor nacionalnega forenzičnega laboratorija, in sicer zaradi prenove laboratorija. To je velik in pomemben projekt. Rekli smo še, da bodo lahko delo podaljšali na tistih mestih, kjer iščemo strokovnjake na trgu, s tem mislim na strokovnjake za gospodarski kriminal, računalničarje. Teh strokovnjakov nimamo, jih moramo šele usposobiti. Mislim, da je bila ta odločitev pravična, imam čisto vest. Nobenega nisem favoriziral, če vedo za koga, naj mi povedo.”

> Ocenjujete, da smo varna država?

“Tudi na internetu velikokrat vidim, da smo med desetimi turistično najbolj varnimi državami. Da se lahko ljudje tudi ponoči sprehajajo, ne da bi se bali, da jih bo kdo oropal ali da bi bili žrtev nasilja. Na to smo lahko ponosni. Čez Slovenijo gre vedno več ljudi, vedno bolj smo tranzitna država, meje se odpirajo. Ko bo tudi balkanski del v prostem pretoku, bi lahko raven varnosti padla. Slovenija je majhna država, vlomilci ali roparji, denimo, lahko hitro pridejo k nam, v eni uri so lahko že drugje. Pri tem je pomembna metodologija našega dela. Treba je vedno prej analizirati, kaj se dogaja in kam bi lahko šla zadeva, da lahko pravi čas reagiramo. Smo varni, se pa bojim ... V Italiji imajo cele soseske za ograjami, imajo varnostnike. Ne bi želel, da bi se to zgodilo tudi nam, temveč da bi še naprej varno in svobodno živeli.”

> Torej to ni naša perspektiva?

“Upam, da ni. Naredimo vse, da ne bo.”

> Mandat generalnega direktorja imate do leta 2017. Kaj pričakujete od nove vlade? Boste novi ministrici ponudili odstop?

“Od nove vlade pričakujem, da bo policiji zagotovila ustrezna sredstva za normalno delovanje. Že dolgo sem v policiji, imam se za profesionalca. Ne vem, zakaj bi ponujal odstop. Vlada ima pravico vsakega uradnika na položaju zamenjati v roku enega leta. Tako kot pride čas, ko to mesto zasedeš, pride tudi čas, ko greš. Dokler sem tukaj, bom svoje delo odgovorno in profesionalno opravljal.”

> Govorila sva o tajkunskih zgodbah. Ste bili deležni pritiskov?

“Ne, nikoli, mogoče so me poznali. Tudi na nižjih nivojih ni bilo direktnih pritiskov. Običajno gre to prek prijateljskih vezi. V preteklosti so bile zgodbe o tem, da so kakšne informacije ušle ali da se je kakšno stvar spravilo v predal, pa da se ni hitro delalo. Morda tudi danes še kaj uide, to ne vem. Z mojo ekipo sem zadovoljen. A kot pravi minister Virant, svetih krav ni, res jih ni. Če je sum kaznivega dejanja, delamo, ne glede na to, kdo je kdo. In upam, da bo šlo v tej smeri tudi naprej, z mano ali brez mene.”

SIJAN PRETNAR

---